SI AS Arhiv Republike Slovenije (Arhiv)

Tektonika arhiva-Kontekst


Elementi identifikacije

Signatura PE:SI AS
Signatura PE AP:SI AS
Naslov PE:Arhiv Republike Slovenije
Nivo popisa:Arhiv

Elementi izvora

Historiat ustvarjalca:Prvi zametki Arhiva RS kot institucije segajo v leto 1859, ko je Historično društvo za Kranjsko predlagalo, da bi se ustanovil deželni arhiv, medtem ko so arhivsko gradivo do tedaj že zbirale in popisovale različne ustanove, društva in posamezniki. Z dograditvijo stavbe Deželnega, današnjega Narodnega muzeja v Ljubljani v letu 1887, so bili zgrajeni tudi prostori namenjeni hrambi arhivskega gradiva, kjer so združili vse do tedaj zbrano gradivo. Arhiv je začel delovati kot del Kranjskega deželnega muzeja. V obdobju Kraljevine Jugoslavije je sicer uradno bil leta 1926 ustanovljen Državni arhiv, ki pa je še vedno deloval kot organizacijska enota muzeja.
31. oktobra 1945 je Narodna vlada Slovenije z odlokom ustanovila Osrednji državni arhiv Slovenije kot samostojno institucijo, ki se je v letu 1953 preimenovala v Državni arhiv Slovenije, leta 1966 v Arhiv Slovenije, leta 1979 v Arhiv Socialistične republike Slovenije, leta 1991 pa v Arhiv Republike Slovenije. Po političnih spremembah leta 1990 so bili ukinjeni t. i. specialni arhivi. Arhivu je bil leta 1990 priključen najprej Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, leta 1992 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja oziroma Arhiv Inštituta za novejšo zgodovino in v letu 1998 še del Arhiva Ministrstva za notranje zadeve z gradivom Službe državne varnosti.

Elementi vsebine in ureditve

Vsebina PE:Dokumentarno gradivo je izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih oziroma fizičnih oseb. Arhivsko gradivo pa je tisti del dokumentarnega gradiva, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost oseb v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov.
Arhiv RS hrani:
- arhivsko gradivo republiških upravnih in drugih državnih organov in nekdanjih državnih ali avtonomnih organov na stopnji dežele ali podobni višji stopnji, ki so imeli sedež na ozemlju Slovenije in so upravno in sodno pokrivali njeno celotno ozemlje (od 15. stoletja dalje);
- arhivsko gradivo organov, organizacij in društev s področja gospodarstva, bančništva, zdravstva in socialnega varstva, šolstva, kulture in znanosti, ki so po svojih pravilih delovali za celotno območje današnje Slovenije ali njenih nekdanjih dežel (od 16. stoletja dalje);
- arhivsko gradivo zemljiških gospostev, rodbin, družin in posameznikov, ki je pomembno za zgodovino (od 13. stoletja dalje);
- arhivsko gradivo v zbirkah: listine (od 12. stoletja dalje), rokopise (od 9. stoletja dalje), zemljiške knjige (od 18. stoletja dalje), katastre (od 18. stoletja dalje), načrte (od 18. stoletja dalje)...
Slovenski filmski arhiv hrani slovenske dokumentarne, animirane in igrane filme od najstarejšega slovenskega filma iz leta 1905 dalje. Ohranjeno je preko 90% slovenskih filmov.

Arhiv po stanju ob koncu leta 2007 hrani 1855 arhivskih fondov in zbirk od 9. stoletja do danes v skupnem obsegu preko 17.000 tekočih metrov gradiva na papirju, 6.752 naslovov filmov, 1288 video naslovov, 3.745 mikrofilmskih kolutov, 8.311 mikrofišev in 26 kaset mikrofišev, 158.141 fotografij, 734 kosov nosilcev zvoka in 21.949 kosov zapisov na ostalih noilcih ter druge vrste arhivskega gradiva (listine, diplome, katastre, karte, zemljevide, kasete, diskete… .) Vse arhivsko gradivo je hranjeno na skupno 35.480 dolžinskih metrih arhivskih polic, v 187 predalnikih, 158 kovinskih omarah, v 148 kartotečnih omarah… .
Opombe:Arhiv RS ima sedež v Ljubljani in sicer v Gruberjevi palači, ki jo je poleg bolj znanega Gruberjevega kanala za odvajanje visokih voda z Ljubljanskega barja, leta 1773 začel graditi jezuit Gabrijel Gruber kot hidravlično in mehanično šolo. V času Ilirskih provinc od leta 1809 do leta 1813 so na južnem delu dodali prizidek in s tem porušili baročno simetrijo čelne fasade. V drugi polovici 19. stoletja so na severni strani dozidali Virantovo hišo in jugovzhodni del, ki je bil v 70. letih 20. stoletja v celoti predelan, in tako je nastalo trikotno notranje dvorišče.
Gruberjeva palača je umetnostnozgodovinski spomenik, saj poslikave s štukaturnimi okrasi na stopnišču in v sobah, kapela s Kremser-Schmidtovimi slikami in Herrleinova freska nad stopniščno kupolo predstavljajo biser meščanskega baroka v Ljubljani iz zadnje četrtine 18. stoletja, ki ga dopolnjuje še poslikava v čitalnici iz prve polovice 19. stoletja.
Že dalj časa ima Arhiv poleg Gruberjeve palače svoje prostore še na dodatnih lokacijah, in sicer v Ljubljani na Kongresnem trgu 1, na Poljanski 40 ter na Dunajski 48, izven Ljubljane pa v Gotenici in v Borovcu na Kočevskem.
Arhiv Republike Slovenije, njegovo arhivsko gradivo in Gruberjevo palačo z njenimi znamenitostmi si je možno individualno ali skupinsko ogledati po predhodnem dogovoru v delovnih dnevih od 8.00 do 15.00. ure.
 

Uporaba

Potrebno dovoljenje:ni omejitve
Možnost uporabe:na razpolago
Dostopnost:javno dostopno
 

URL za določeno popisno enoto

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=1
 
Začetna stran|Košaricanobenega vnosa|Prijava|de en fr it nl sl ar hu ro
Pregledi in iskanja po podatkovni zbirki ARS