SI AS 173 Imenjska knjiga za Kranjsko, 1539-1871 (Fond)

Archive plan context


Information on identification

Ref. code:SI AS 173
Ref. code AP:SI AS 173
Former reference codes:AS 173
Title:Imenjska knjiga za Kranjsko
Creation date(s):1539 - 1871
Extent:36 knjig
Running meters:4.00
Level:Fond

Information on context

Administration history:V 16. stol. je bilo osnova za obdavčenje imenje (Gült), to je dohodek zemljiškega gospoda od lastne (dominikalne) zemlje in od podložnikov. Na podlagi prijav sestavljene registre imenj imenujemo imenjske knjige.
Imenjska knjiga je urejala lastninsko pravico in davčno naklado (davčni kataster), vodil jo je deželni knjigovodja. Vpis se je vršil na podlagi predloženih listin, na pismeno prošnjo in na odredbo stanovskega odbora, redko pa tudi na podlagi ustnih dvostranskih pogodb v navzočnosti obeh strank. Sprva so jih vodili po upravnih enotah (četrti) in po socialnih stopnjah lastnikov, novo imensko knjigo pa po okrožjih in šele v okviru teh po stanovih. Za Kranjsko je prva imenjska knjiga izpričana leta 1536. Nastala je z razvojem obdavčenja zemljišč, ki so bila v lasti plemstva, duhovščine, cerkve, mest in drugih svobodnih posestnikov, obdavčitev pa je bila določena na osnovi napovedi. Po poravnavi, sklenjeni na zboru odposlancev deželnih stanov vseh avstrijskih dežel v Pragi 11. 1. 1542 so sklenili, da naj bi na deželi vsak svobodni zemljiški lastnik prijavil svoja poslopja, zemljišča in realne užitne pravice, in jih ocenil. K davčnemu kontingentu na Kranjskem so prispevala tudi mesta in trgi.
Zaradi nepravilnosti pri vpisih so leta 1615 kranjski deželni odborniki predlagali ugotavljanje pravega stanja. Leta 1618 so res nastavili novo imenjsko knjigo, vendar zaradi razdrobljenosti zemljiške posesti na Kranjskem niso mogli uspešno voditi evidence zemljišč in davkov vse do davčne rektifikacije v času Marije Terezije, ki je temeljila na vpisih v imenjsko knjigo iz leta 1618. V letih 1748 - 1756 so spremenili davčni sistem, zato so 1758 začeli pisati izboljšano imenjsko knjigo, ta pa je postala osnova za izdelavo deželne deske. Imenjska knjiga dokumentira porazdelitev zemljiške posesti med posamezne družbene plasti svobodnikov. Posestno stanje je bilo zajeto le sumarično.
Z uvedbo stabilnega reambuliranega katastra in nove zemljiške knjige v prvi polovici 19. stol. je imenjska knjiga postala za davčno upravo nepotrebna, zato so jo opustili.
Archival history:Imenjsko knjigo je Narodnemu muzeju oziroma arhivu v letih 1937, 1938 in 1939 izročilo Predsedstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Information on content and structure

Content:glavna knjiga 1539-1757, 7 k. s 3 indeksi/ glavna knjiga na podlagi patenta z dne 12. 8. 1747, 9 k. s 4 indeksi/ glavna knjiga po 1814, 11 k. z 2 indeksoma/

Conditions of access and use

Language:nemški jezik

Information on related materials

Publications:- Vilfan S., Zemljiška gospostva (v: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog II.), Ljubljana, 1980, str. 75-239
- Polec J., Svobodniki na Kranjskem, str. 16-33
 

Usage

End of term of protection:12/31/1871
Permission required:ni omejitve
Physical Usability:na razpolago
Accessibility:javno dostopno
 

URL for this unit of description

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=23250
 
Home|Shopping cartno entries|Login|de en fr it nl sl ar hu ro
Online queries in ARS database