SI AS 173 Imenjska knjiga za Kranjsko, 1539-1871 (Fond)

Tektonika arhiva-Kontekst


Elementi identifikacije

Signatura PE:SI AS 173
Signatura PE AP:SI AS 173
Prejšnje signature PE:AS 173
Naslov PE:Imenjska knjiga za Kranjsko
Čas nastanka PE:1539 - 1871
Obseg PE:36 knjig
Obseg (tekoči metri):4,00
Nivo popisa:Fond

Elementi izvora

Historiat ustvarjalca:V 16. stol. je bilo osnova za obdavčenje imenje (Gült), to je dohodek zemljiškega gospoda od lastne (dominikalne) zemlje in od podložnikov. Na podlagi prijav sestavljene registre imenj imenujemo imenjske knjige.
Imenjska knjiga je urejala lastninsko pravico in davčno naklado (davčni kataster), vodil jo je deželni knjigovodja. Vpis se je vršil na podlagi predloženih listin, na pismeno prošnjo in na odredbo stanovskega odbora, redko pa tudi na podlagi ustnih dvostranskih pogodb v navzočnosti obeh strank. Sprva so jih vodili po upravnih enotah (četrti) in po socialnih stopnjah lastnikov, novo imensko knjigo pa po okrožjih in šele v okviru teh po stanovih. Za Kranjsko je prva imenjska knjiga izpričana leta 1536. Nastala je z razvojem obdavčenja zemljišč, ki so bila v lasti plemstva, duhovščine, cerkve, mest in drugih svobodnih posestnikov, obdavčitev pa je bila določena na osnovi napovedi. Po poravnavi, sklenjeni na zboru odposlancev deželnih stanov vseh avstrijskih dežel v Pragi 11. 1. 1542 so sklenili, da naj bi na deželi vsak svobodni zemljiški lastnik prijavil svoja poslopja, zemljišča in realne užitne pravice, in jih ocenil. K davčnemu kontingentu na Kranjskem so prispevala tudi mesta in trgi.
Zaradi nepravilnosti pri vpisih so leta 1615 kranjski deželni odborniki predlagali ugotavljanje pravega stanja. Leta 1618 so res nastavili novo imenjsko knjigo, vendar zaradi razdrobljenosti zemljiške posesti na Kranjskem niso mogli uspešno voditi evidence zemljišč in davkov vse do davčne rektifikacije v času Marije Terezije, ki je temeljila na vpisih v imenjsko knjigo iz leta 1618. V letih 1748 - 1756 so spremenili davčni sistem, zato so 1758 začeli pisati izboljšano imenjsko knjigo, ta pa je postala osnova za izdelavo deželne deske. Imenjska knjiga dokumentira porazdelitev zemljiške posesti med posamezne družbene plasti svobodnikov. Posestno stanje je bilo zajeto le sumarično.
Z uvedbo stabilnega reambuliranega katastra in nove zemljiške knjige v prvi polovici 19. stol. je imenjska knjiga postala za davčno upravo nepotrebna, zato so jo opustili.
Historiat PE:Imenjsko knjigo je Narodnemu muzeju oziroma arhivu v letih 1937, 1938 in 1939 izročilo Predsedstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Elementi vsebine in ureditve

Vsebina PE:glavna knjiga 1539-1757, 7 k. s 3 indeksi/ glavna knjiga na podlagi patenta z dne 12. 8. 1747, 9 k. s 4 indeksi/ glavna knjiga po 1814, 11 k. z 2 indeksoma/

Elementi dostopnosti in uporabe

Jezik:nemški jezik

Elementi povezav

Objave arhivskega gradiva:- Vilfan S., Zemljiška gospostva (v: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog II.), Ljubljana, 1980, str. 75-239
- Polec J., Svobodniki na Kranjskem, str. 16-33
 

Uporaba

Konec nedostopnosti:31.12.1871
Potrebno dovoljenje:ni omejitve
Možnost uporabe:na razpolago
Dostopnost:javno dostopno
 

URL za določeno popisno enoto

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=23250
 
Začetna stran|Košaricanobenega vnosa|Prijava|de en fr it nl sl ar hu ro
Pregledi in iskanja po podatkovni zbirki ARS