SI AS 223 Vlada Republike Slovenije, 1936-2015 (Fond)

Archive plan context


Information on identification

Ref. code:SI AS 223
Ref. code AP:SI AS 223
Title:Vlada Republike Slovenije
Creation date(s):1936 - 2015
Extent:6881 škatel
Running meters:765.50
Archival Material Types:Spisovno gradivo
Level:Fond

Information on context

Name of the creator / provenance:Narodna vlada Slovenije (1945-1946)
Vlada Ljudske republike Slovenije (1946-1953)
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (1953-1963)
Izvršni svet Socialistične republike Slovenije (1963-1990)
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije (1990-1991)
Vlada Republike Slovenije (1991-)
Čas obstoja ustvarjalca:from 1945
Administration history:Predsedstvo SNOS (AS 1643) je 5. 5. 1945 imenovalo Narodno vlado Slovenije (Ur.l. SNOS in NVS I/II, št. 5/45). Zakon o NVS je določil organizacijsko strukturo, pristojnosti in naloge prve slovenske vlade. Le-ta je bila najvišji izvršilni in naredbodajalni organ državne oblasti v Sloveniji. Za svoje delo je bila odgovorna SNOS oziroma njegovemu predsedstvu. Vlado so sestavljala zvezno republiška ministrstva za finance (AS 1116), notranje zadeve (AS 225), pravosodje (AS 227), industrijo in rudarstvo (AS 226), trgovino in preskrbo (AS 230), poljedelstvo (AS 235), gozdarstvo (AS 234) ter gradnje (AS 233) in republiška ministrstva za prosveto (AS 231), ljudsko zdravstvo (AS 229), socialno skrbstvo (AS 228) in lokalni promet (AS 1117). Leta 1945 so pri Predsedstvu Vlade LRS ustanovili Tiskovni urad (od 1947 Urad za informacije pri PV LRS), Statistični urad (16. 6. 1945), Komisijo za gospodarski načrt (1. 10. 1945), ki se je maja 1946 preimenovala v Urad za gospodarski načrt, junija pa v Načrtno komisijo (AS 284), in Urad za cene (AS 1120).
Zakon o reorganizaciji Vlade LRS (5. 3. 1946, Ur.l. LRS, št. 20/46) je bil posledica sprejetja Zvezne ustave in uskladitev z njenimi določbami. Ustanovilo se je Ministrstvo za delo (AS 236), dotedanji ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo sta se združila v Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 1118). Odpravljeno je bilo Ministrstvo za lokalni promet, pristojnosti so prešle na Ministrstvo za notranje zadeve, delno pa na Državno transportno podjetje. Pri Predsedstvu Vlade LRS je bila 11. 2. 1946 ustanovljena Računska kontrolna komisija, 10. 4. 1946 Državno avtobusno prevozno podjetje Slovenije, 13. 9. 1946 Državno podjetje za proizvodnjo filmov v Ljubljani - Triglav film (AS 467) in 14. 10. 1946 Direkcija za avtopromet.
Z Ustavo LRS 17. 1. 1947 je bila Vlada LRS najvišji izvršilni in upravni organ državne oblasti v republiki. Vlado je imenovala in razreševala Ljudska skupščina LRS. Odgovorna je bila skupščini. Vlada LRS je svoje delo izvrševala na osnovi Ustave FLRJ, Ustave LRS, zveznih zakonov, zakonov LRS in na osnovi uredb, navodil in odredb Vlade FLRJ. Vlada je smela po pooblastilu zakona izdajati tudi uredbe z zakonsko močjo. Vse akte vlade sta podpisovala predsednik vlade in pristojni član vlade ali član, ki ga je določila vlada. Vlada LRS je usmerjala in usklajevala delo svojih ministrov, komisij, komitejev ter drugih podrejenih ustanov. Skrbela je tudi za pripravo predpisov o notranji ureditvi ministrstev in drugih podrejenih ustanov ter za ustanovitev komitejev, komisij in ustanov pri vladi za izvajanje gospodarskih, kulturnih in drugih nalog.
Vlado LRS so sestavljali predsednik, eden ali več podpredsednikov, ministri, predsednik Republiške načrtne komisije in predsednik Republiške kontrolne komisije. Vlada je lahko imela tudi ministra brez resorja. Predsednik vlade je vodil njeno delo in predsedoval njenim sejam, skrbel za koordinacijo dela vseh njenih organov in v njenem imenu vodil delo posebnih komisij in ustanov. Člani vlade so vodili posamezne panoge državne uprave iz republiške pristojnosti. Lahko so izdajali pravilnike, navodila in uredbe na osnovi zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in odredb zvezne vlade in Vlade LRS. Člani vlade so bili odgovorni tudi za pravilno izvrševanje vseh predpisov v panogi državne uprave, ki so jo vodili. Ministrstva so ostala dvojna, zvezno-republiška in republiška. Na področju narodnega gospodarstva je vlada ustanovila glavne direkcije Ministrstva za industrijo in rudarstvo kot operativne upravne voditelje industrijskih oziroma rudarskih podjetij republiškega pomena: za elektrifikacijo in elektro industrijo (AS 294), tekstilno (AS 260), usnjarsko (AS 261), kovinsko (AS 257), kemično (AS 256), lesno (AS 258), živilsko (AS 259), industrijo gradbenega materiala (AS 253), grafično (AS 1456) in direkcijo za rudarstvo.
Pri Vladi LRS so bili v letu 1947 ustanovljeni naslednji organi: Geodetska uprava (AS 1138), Upravahidrometeorološke službe (AS 1137), Komisija za fizkulturo (AS 285), Komite za zunanjo trgovino (AS 241), Komite za kinematografijo (2. 8. 1947, Ur.l. LRS, št. 32/47), Komite za srednje in nižje stokovno šolstvo za zagotovitev potrebnih srednjih in nižjih stokovnih kadrov (13. 9. 1947, Ur.l. LRS, št. 39/47), Uprava kraških jam (4. 9. 1947, Ur.l. LRS, št. 38/47), Ministrstvo za komunalne zadeve LRS (AS 1119), Ministrstvo za lesno industrijo LRS (AS 240) in ponovno Ministrstvo za lokalni promet LRS (AS 1117). Generalne direkcije pa so prešle v pristojnost posameznih ministrstev glede na resor dela.
Leta 1948 sta bila namesto Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (AS 1118) ustanovljena Ministrstvo za kmetijstvo LRS (AS 674) in Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS (AS 675). Ustanovili so še Komite za zadružništvo (18. 2. 1948, Ur.l. LRS, 10/48), Upravo za radiofuzno službo (5. 8. 1948, Ur.l. LRS, št. 27/48), Višje disciplinsko sodišče (AS 1143), Komisijo za zakonodajo in organizacijo državne uprave (22. 10. 1948, Ur.l. LRS, št. 45/48) ter Komite za turizem in gostinstvo (AS 278).
V letu 1949 je bil ustanovljen Komite za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti (28. 2. 1949, Ur.l. LRS, št. 8/49) in leta 1950 Komite za vodno gospodarstvo (5. 5. 1950).
Z reorganizacijami 28. 4. 1950 (Ur.l. LRS, št. 15/50) so bili ustanovljeni sveti kot organi Vlade LRS za splošno vodstvo in koordinacijo dela na posameznih področjih: za predelovalno industrijo (AS 247), za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 244), za blagovni promet (AS 242), za lokalno gospodarstvo, za energetiko in ekstraktivno industrijo (AS 245). Ostali organi so nadaljevali z delom. Ustanovljeno je bilo še Ministrstvo za uvoz in izvoz LRS (AS 241).
Do večje reorganizacije Vlade je prišlo 11. 4. 1951 (Ur.l. LRS, št. 15/51). Vsa dotedanja ministrstva, razen ministrstev za notranje zadeve (AS 225 in AS 1931), za finance (AS 1116), za pravosodje (AS 227) in za delo (AS 236), so bila ukinjena. Poleg svetov, ustanovljenih že leta 1950, so bili ustanovljeni še štirje novi: za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, za prosveto in kulturo (AS 249) in za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo (AS 243) ter gospodarski svet. Sveti so odločali o pravilnikih, odredbah in splošnih predpisih, o predlogu proračuna in plana, o smernicah v svoji panogi in o drugih načelnih vprašanjih iz svojega resorja. Generalne direkcije so se preimenovale v glavne direkcije. V razmerju do glavne direkcije so opravljali sveti kot plansko kontrolni in koordinacijski organ določene planske, kontrolne in druge upravne zadeve iz svoje pristojnosti.
Z Ustavnim zakonom iz leta 1953 (Ur.l. LRS, št. 3/53) so bili ukinjeni Prezidij LS LRS (AS 222), Vlada LRS in vsa ministrstva. Ustanovljeni so bili Izvršni svet LS LRS, državni sekretariati za notranje zadeve (AS 1931), za pravosodno upravo (AS 227), za gospodarstvo (AS 1125), za proračun in državno administracijo. Slednji je bil že isto leto preimenovan v Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS (AS 1116). Ukinjeni so bili tudi vsi sveti, razen Sveta za prosveto in kulturo (AS 249) in Sveta za zdravstvo in socialno politiko (AS 243). Namen sprememb je bil okrepiti vlogo skupščine nasproti izvršilnim organom. Politično izvršilno funkcijo je prevzel izvršni svet, upravno izvršilno funkcijo pa samostojni organi uprave. Izvršni svet LRS kot politični in izvršilni organ Ljudske skupščine LRS je imel naslednje pristojnosti: skrbel je za izvrševanje, izdelavo in nadzor družbenega plana, proračuna in zakonov; ustanavljal je republiške upravne organe in določal njihovo organizacijo ter predpise za organizacijo in delo ljudskih odborov, imel pa je tudi možnost razveljavljati akte, ki niso bili v skladu z zvezno in republiško zakonodajo (ni pa ustanavljal državnih sekretariatov in svetov); ustanavljal je podjetja in zavode; vodil je kadrovsko politiko višjih uslužbencev v upravnih organih; razpisoval je volitve v Ljudsko skupščino LRS; z ukazom jerazglašal zakone; v svoji pristojnosti je imel pomilostitve; iz svojih članov je ustanavljal odbore in komisije za proučitev posameznih vprašanj, pripravo zakonskih predlogov, uredb. Za svoje delo je bil odgovoren Ljudski skupščini LRS, kateri je moral poročati o svojem delu, le-ta pa je lahko akte Izvršnega sveta LRS, ki niso bili v skladu z zakonom, razveljavila.
Dne 26. 5. 1953 je bila določena začasna organizacijska struktura odborov, komisij in drugih organov Izvršnega sveta LRS, ki so ga sestavljali: koordinacijski odbor, odbori za notranjo politiko, za gospodarstvo, za proračunska vprašanja, za kulturno prosvetna vprašanja, za zdravstveno in socialno politiko, za vprašanje ljudske oblasti in družbenega upravljanja, komisija za pomilostitve, komisija za administrativne zadeve, personalna komisija in komisija za računsko kontrolo. Administrativne zadeve so opravljali sekretariat za zakonodajne zadeve, kabineti predsednika in podpredsednikov izvršnega sveta ter predsedstev odborov, urad sekretarja izvršnega sveta, oddelek za računsko kontrolo, oddelek za pomilostitve, oddelek za administrativne zadeve, oddelek za personalne zadeve, obči oddelek in oddelek za narodno obrambo. Glede na preobremenjenost IS je le-ta začel del nalog in pristojnosti prenašati na upravne organe in na svoja delovna telesa.
Sveti so postali kolegijski upravni organi (predsednik in del članov je imenoval IS, drugi del pa so delegirali določeni zavodi in organizacije). Imeli so državno-družbeni značaj in so se ukvarjali z naslednjimi področji: ljudsko zdravstvo, socialna politika, prosveta, kultura, znanost.
Z delom so nadaljevali tudi zavodi oziroma organi, ki so do tedaj obstajali kot organi Vlade LRS in njenih organov: Kmetijski poizkusni in kontrolni zavod Slovenije (AS 1162), Veterinarski znanstveni zavod, Uprava za kontrolo meril in dragocenih kovin z uradi za kontrolo meril in dragocenih kovin v Ljublani, Celju in Mariboru, Urad za preizkušanje elektroštevcev v Ljubljani, Uprava za ceste, Državni arhiv LRS, Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije, Centralni higienski zavod.
Dne 24. 06. 1954 sta bila ustanovljena dva stalna odbora in dve komisije IS (gospodarski odbor, odbor za notranjo politiko, administrativna komisija in komisija za pomilostitve). Odbori in komisije IS so pripraljali osnutke zakonov in drugih aktov IS.
Z Zakonom o upravnih organih s 3. 5. 1956 (Ur.l. LRS, št. 13/56) sta nadaljevala z delom dotedanja državna sekretariata za notranje zadeve (AS 1931) in za pravosodno upravo (AS 227). Dotedanji Državni sekretariat za občo upravo in proračun je bil reorganiziran v Državni sekretariat za finance (AS 1116). Na novo so bili ustanovljeni sekretariati Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo, za splošne gospodarske zadeve (AS 1128), za industrijo in obrt (AS 1129), za kmetijstvo in gozdarstvo (AS 1127), za blagovni promet (AS 1126), za urbanizem stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve (AS 287), za promet (AS 288) za delo in za občo upravo (AS 227), samostojne republiške uprave za gozdarstvo (AS 1135), za vodno gospodarstvo, za ceste (AS 1235) in Geodetska uprava (AS 1138), Sanitarni inšpektorat (AS 1234) ter Zavod LRS za gospodarsko planiranje (AS 1136).
V letu 1956 sta bila reorganizirana tudi oba dotedanja republiška sveta: Svet za prosveto in kulturo v Svet za šolstvo (AS 250) in Svet za kulturo in prosveto (AS 249), Svet za zdravstvo in socialno politiko pa v Svet za zdravstvo in Svet za socialno varstvo (AS 243). Izvršilne ter določene upravne zadeve iz pristojnosti svetov so opravljali sveti kot kolegijski organi, druge upravne zadeve pa sekretariati svetov.
Dne 25. 6. 1956 so se določene zadeve iz pristojnosti Izvršnega sveta LRS prenesle v pristojnost posameznih republiških upravnih organov (Ur.l. LRS, št. 25/56). Izvršni svet je bil v celoti podrejen Skupščini LRS kot izvršilni organ, voljen je bil za isto mandatnoobdobje kot skupščina.
V letu 1957 so bili ustanovljeni: 23. 2. 1957 Koordinacijski odbor in Odbor za plan in bilance (Ur.l. LRS, št. 4/57), 28. 3. 1957 Komisija za porazdelitev proračunskih sredstev določenih za znanstveno raziskovanje (Ur.l. LRS, št. 9/57), 5. 7. 1957 Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti (Ur.l. LRS, št. 23/57), 11. 7. 1957 Strokovni svet Izvršnega sveta za geodezijo in Strokovni svet Izvršnega sveta za hidrogeologijo (Ur.l. LRS, št. 24/57), 24. 10. 1957 Zavod za izobraževanje v družbenem upravljanju (Ur.l. LRS, št. 39/57), 14. 11. 1957 kot posvetovalna organa IS Strokovni svet IS za stanovanjsko izgradnjo in Strokovni svet IS za urbanizem in komunalne zadeve ter Inštitut za narodnostna vprašanja kot znanstveni zavod (Ur.l. LRS, št. 42/57).
Po reorganizaciji Izvršnega sveta 19. 6. 1958 (Ur.l. LRS, št. 20/58) so IS sestavljali odbori za notranjo politiko, za gospodarstvo, za splošna in upravna vprašanja in za narodno obrambo, Administrativna komisija, Komisija za pomilostitve in Komisija za odlikovanja. Del pristojnosti IS je ponovno prešel na posamezne republiške upravne organe.
Dne 8. 1. 1959 je bila pri IS ustanovljena Komisija za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (AS 1116), 9. 7. 1959 pa Strokovni svet za statistiko (Ur.l. LRS, št. 21/59). Komisija za verska vprašanja je postala 24. 12. 1959 samostojen republiški upravni organ (AS 1211).
V letu 1960 sta bili ustanovljeni Komisija IS za prošnje in pritožbe in Komisija IS za mejna vprašanja. Sekretariat IS za informacije pa je postal 30. 6. 1960 samostojni republiški upravni organ (Ur.l. LRS, št. 22/60).
V letu 1961 so bili ustanovljeni: Zavod za ribištvo (Ur.l. LRS, št. 1/61), Stalna komisija IS za zunanjo trgovino (Ur.l. LRS, št. 9/61) in Komisija IS za vodstvo in koordinacijo priprav na novi uslužbenski sistem (Ur.l. LRS, št. 20/61). Zavod za vodno gospodarstvo je postal samostojen zavod (Ur.l. LRS, št. 6/61). Ukinjen je bil Strokovni svet IS za gozdarstvo.
V letu 1962 so bili ustanovljeni: Republiška komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov (Ur.l. LRS, št. 14/62), Direkcija rezerv LRS (Ur.l. LRS, št. 14/82), Zavod LRS za tehnično pomoč (Ur.l. LRS, št. 4/62), Sekretariat IS za proračun in občo upravo (AS 1116), Sekretariat IS za raziskovalno delo in visoko šolstvo (AS 489). Državni sekretariat za blagovni promet se je preosnoval (Ur.l. LRS, št. 21/62) v Sekretariat IS za trgovino in turizem (AS 1131). V okviru IS so delovali od 7. 3. 1962 (Ur.l. LRS, št. 23/62) naslednji odbori: koordinacijski, za notranjo politiko, za splošna gospodarska vprašanja, za družbeni plan, za splošna in pravna vprašanja in za narodno obrambo.
Z Ustavo z dne 9. 4. 1963 (Ur.l. LRS, št. 10/63) so se državni sekretariati, sekretariati izvršnega sveta in republiški sveti preosnovali v republiške sekretariate. Izvršni svet LRS je bil preimenovan v Izvršni svet Socialistične republike Slovenije. Volila ga je Skupščina SRS iz članov Republiškega zbora. Sam pa je ustanavljal odbore in določal njihova področja dela. Strokovno tehnično in drugo delo pa je zanj opravljal Sekretariat Izvršnega sveta. Za kadrovske zadeve IS je skrbela Uprava za kadrovska vprašanja. Strokovno in drugo delo za predsednika, podpredsednika in druge člane IS pa so opravljali kabineti. Kot samostojni uradi izvršnega sveta so delovali: Urad za zunanje zadeve, Urad za narodnosti in Urad za prošnje in pritožbe. IS je bil politično izvršilni organ Skupščine SRS. Imel je stalne odbore (za splošno gospodarska vprašanja, za družbeni plan, za notranjo politiko, za prosveto, kulturo in znanost, za splošna in upravna vprašanja, za narodno obrambo) in komisije (administrativna, za pomilostitve, za odlikovanja (AS 123), za mejna vprašanja, za prošnje in pritožbe).
Dne 16. 7. 1964 je bila ustanovljena Komisija za vprašanje borcev NOV (Ur.l. LRS, št. 22/64).
Dne 8. 4. 1965 je bil ustanovljen Ekonomski svet IS kot posvetovalni organ IS (Ur.l.LRS, št. 12/65) in 15. 4. 1965 Komisija o pokojninskem zavarovanju (Ur.l. LRS, št. 13/65). Z Zakonom o republiški upravi SRS z dne 22. 4. 1965 (Ur.l. LRS, št. 14/65) so nastali: republiški sekretariati za gospodarstvo (AS 1213), za finance (AS 1116), za delo (AS 1133), za urbanizem (AS 287), za zdravstvo in socialno varstvo, za prosveto in kulturo, za notranje zadeve (AS 1931), za narodno obrambo, za pravosodje in občo upravo; zavodi za planiranje (AS 1279), za statistiko (AS 1139), za cene, za rezerve, za mednarodno tehnično sodelovanje (AS 1140) in hidrometeorološki (AS 1137)); geodetska uprava (AS 1138) in luška kapetanija; inšpektorati: gradbeni, rudarski (AS 283), elektroenergetski, parnih kotlov, prometni, tržni, kmetijski, gozdarski, veterinarski, urbanistični (AS 1282), sanitarni (AS 1234) in dela (AS 1133); pedagoški svet; komisiji za verska vprašanja (AS 1211) in za telesno kulturo. Z Zakonom o IS (Ur.l. SRS, št. 20/65) so bile posebej opredeljene naloge in pristojnosti IS. Za opravljanje določenih strokovnih nalog za Skupščino SRS pa sta bila pri IS ustanovljena Sekretariat za zakonodajo in Sekretariat za informacije, kot samostojne službe v okviru IS pa so delovali uradi (za zunanje zadeve, za narodnosti, prošnje in pritožbe) in Uprava za kadrovska vprašanja (AS 35).
V letu 1966 sta bili ustanovljeni Komisija za reševanje aktualnih, organizacijskih in sistemskih vprašanj v organih za notranje zadeve - začasna komisija (Ur.l. SRS, št. 26/66) in Komisija za vprašanja zaposlitve delavcev služb organov za notranje zadeve (Ur.l. SRS, št. 29/66).
V letu 1967 sta bili ustanovljeni Komisija za državno varnost in Komisija za proučitev predloga o spremembi ustave SRS (Ur.l. SRS, št. 12/67) ter Pravni svet IS kot strokovno posvetovalni organ (Ur.l. SRS, št. 35/67).
Z dopolnitvijo poslovnika o delu Izvršnega sveta SRS z dne 22. 12. 1971 (Ur.l. SRS, št. 48/71) je le-ta pričel sodelovati s po enim predstavnikom pri medrepubliških komitejih Zveznega izvršnega sveta SFRJ (za razvojno politiko, za področje zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, za področje trga, za področje monetarnega sistema, za finance). Izvršni svet SRS je prevzemal neposredno odgovornost za sodelovanje pri sprejemanju odločitev v federaciji. V medrepubliških komitejih so se usklajevala stališča republiških in pokrajinskih izvršnih svetov glede vsebine izvršilnih predpisov za izvrševanje aktov Skupščine SFRJ, ki jih je le-ta sprejemala na podlagi soglasij republik in pokrajin. IS je lahko v okviru svojih pristojnosti v imenu republike sklepal družbene dogovore.
Z Zakonom o Izvršnem svetu Skupščine SRS (Ur.l. SRS, št. 16/72) so bile ponovno opredeljene pristojnosti in naloge ter sodelovanje v medrepubliških komitejih. V okviru IS sta delovala Skretariat za zakonodajo in Sekretariat za informacije ter Urad za mednarodno sodelovanje. IS je lahko ustanavljal za opravljanje posameznih strokovnih zadev tudi druge sekretariate in urade.
Dne 5. 7. 1973 je bil pri Izvršnem svetu ustanovljen Komite za ekonomske odnose s tujino (Ur.l. SRS, št. 23/73).
Z Ustavo SRS in Zakonom o Izvršem svetu skupščine SRS iz leta 1974 (Ur.l. SRS, št. 39/74) je bil Izvršni svet Skupščine SRS opredeljen kot izvršilni organ Skupščine SRS, kateri je bil tudi odgovoren, in je v okviru pravic in dolžnosti republike odgovarjal za vsa stanja na vseh področjih družbnega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SRS, kakor tudi za delo republiških upravnih organov. Pristojnosti so bile naslednje: izvajal je politiko in izvrševal zakone družbenega plana in druge splošne akte Skupščine SRS, izvajal je uredbe in druge predpise za izvrševanje republiških zakonov, splošnih aktov ter zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti, predlagal je zakone in druge splošne akte, predlagal je družbeni plan, republiški proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna in izvrševal republiški proračun, določal je splošna načela za notranjo organizacijorepubliških upravnih organov, usklajeval in usmerjal je delo republiških upravnih organov, sodeloval je pri ustanavljanju medrepubliških komitejev in imenoval člane.
Z uvedbo samoupravljanja so bile ustanovljene samoupravne interesne skupnosti (SIS), ki so spremljale izvajanje zakonov in drugih splošnih aktov iz svojega področja in dajale IS podatke, informacije in poročila glede zadev posebnega družbenega pomena. SIS so sodelovale na sejah IS v zadevah, ki so obravnavala njihova področja dela (vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost, kultura, zdravstvo in socialno varstvo).
Izvršni svet so sestavljali predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, ki so bili izvoljeni na predlog Predsedstva republike. To so bili republiški sekretarji (ki so vodili republiške sekretariate), predsedniki republiških komitejev in drugi republiški funkcionarji, ki so vodili republiške upravne organe.
V okviru Izvršnega sveta so delovale samostojne strokovne službe: Sekretariat za zakonodajo, Sekretariat za kadrovska vprašanja, Sekretariat za informacije in Protokol.
Na podlagi Ustave in Zakona o Izvršnem svetu iz leta 1974 pa je bil leta 1976 izdan Poslovnik Izvršnega sveta Skupščine SRS (Ur.l. SRS, št. 4/76). V okviru IS so se oblikovali: Koordinacijska komisija, odbori (za področje gospodarstva, financ, družbenih dejavnosti, uprave in pravosodja), komiteji (za sodelovanje in dogovarjanje med republiškimi upravnimi organi in SIS na področjih, ki so bila skupnega pomena za več organov), komisije, delovne skupine in druga stalna ali začasna posvetovalna oziroma delovna telesa. Kot strokovno posvetovalni organ pa sta bila ustanovljena Ekonomski svet in Pravni svet. Poslovnik je tudi posebej opredelil način sodelovanja IS z delegacijo Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in z delegati SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, sodelovanje z občinskimi skupščinami ter njihovimi izvršnimi sveti, z družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi, z društvi občanov, z Zveznim izvršnim svetom in drugimi zveznimi organi ter z izvršnimi sveti drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. IS je sklepal družbene dogovore, s katerimi se je izvajala politika, ki jo je določila Skupščina SRS.
Z Zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 24/79) so se ponovno določile pristojnosti na podlagi Ustave iz leta 1974. Izvršni svet je obdržal še Koordinacijsko komisijo (sodelovala je z odbori, komisijami, usklajevala delo IS, republiških upravnih organov, pripravljala program dela IS, spremljala uresničevanje programa IS, predlagala ukrepe za izboljšanje dela v IS in upravnih organih). Izvršni svet je samostojno urejal svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja. Imel je Sekretariat za strokovno službo, ki je opravljal strokovne, tehnične in druge naloge iz pristojnosti generalnega sekretarja. V okviru IS so se ustanavljali za strokovne zadeve sekretariati in druge samostojne strokovne službe, ki so obravnavale posamezna strokovna področja v sodelovanju z ostalimi republiškimi upravnimi organi, SIS in družbenopolitičnimi organizacijami. Kot strokovno posvetovalne organe pa je IS lahko ustanavljal strokovne svete.
Z reorganizacijo republiških upravnih organov 23. 6. 1990 (Ur.l. RS, št. 24/90) se je preimenoval v Izvršni svet Republike Slovenije. Z Ustavo RS (Ur.l. RS, št. 33/91) pa se je preimenoval v Vlado RS, ki je prvič zasedala januarja 1992.
Archival history:Gradivo je bilo prevzeto v ARS večkrat. 27. 5. 1980 je Republiški komite za mednarodno sodelovanje izročil gradivo Urada za zunanje zadeve pri Izvršnem svet SRS. Ostalo gradivo je izročil ustvarjalec: 15. 1. 1982 sejne zapisnike za obdobje 1945 - 1967 in gradivo iz finančno ekonomskega oddelka za obdobje 1958 - 1964, 8. 12. 1982 gradivo za obdobje 1946 - 1976, 22. 5. 1985 del gradiva Narodne vlade LRS 1945 - 1952, 19. 6. 1991 gradivo za obdobje 1964 - 1978 in del gradiva za obdobje 1947 - 1964. V letu 1998 je bilo prevzeto gradivo za obdobje od 1974 do 1989, drobci pa do leta 1992. 207 škatel gradiva je izročil Generalni sekretariat Vlade RS leta 2008 v neurejenem stanju. Gradivo je bilo vpisano v register fondov in zbirk ARS v letu 2016. 21. 7. 2016 je Generalni sekretariat Vlade RS izročil 16 škatel gradiva (evidence dokumentarnega gradiva, kartotečne kartice, prevzemni zapisniki) iz let 1958-2015.
40 arhivskih škatel (zbirke gradiva, starejšega od 30 let nastanka) je izročil Generalni sekretariat Vlade RS dne 8.6.2017. Gre za drobce najdenega gradiva, ki je bilo že prevzeto v preteklih prevzemih.
25 arhivskih škatel (zbirke gradiva, starejšega od 30 let nastanka) je izročil Generalni sekretariat Vlade RS dne 6.6.2018. Gre za drobce najdenega gradiva, ki je bilo že prevzeto v preteklih prevzemih.

Information on content and structure

Content:- gradivo po klasifikacijskem načrtu za obdobja 1962-1963, 1964-1978, 1978-1980, 1980-1981, 1982-1989, 1990-1992/
- neklasificirano gradivo: seje izvršnega sveta 1954-1992/ magnetogramski zapiski 1959-1992/ seje odbora za družbene dejavnosti 1975-1992/ seje odbora za gospodarstvo 1984-1989/ seje odbora za družbeno politični sistem, organizacijo republiške uprave, pravosodje in proračun 1978-1982/ seje in korespondenčne seje odbora za tekočo gospodarsko in socialno politiko 1978-1982/ seje odbora za družbeneo ekonomsko ureditev, družbeni plan in razvoj 1978-1982/ seje odbora za družbeno gospodarsko ureditev, razvojno in tekočo gospodarsko politiko 1982-1984/ zapisniki sej odbora za gospodarstvo in finance 1975-1986/ seje koordinacijske komisije IS 1978-1991/ republiška volilna komisija 1949-1962/ urad za zunanje zadeve 1946-1973/ tiskovni urad 1945-1962/ administrativna kontrola 1948-1950/ urad za prošnje in pritožbe 1956-1962/ odbor za gospodarstvo 1957-1972/ odbor za splošna gospodarska vprašanja 1962-1963/ odbor za splošna in upravna vprašanja 1958-1960/ posveti kolegija 1958-1962/ koorodinacijski odbor 1956-1963/ finančno ekonomski oddelek 1955-1959/ kabineti: Borisa Kidriča 1945-1946, Miha Marinka 1947-1953, Borisa Kraigherja 1953-1961, Janka Smoleta 1962-1963, Toneta Boleta 1954-1963, Viktorja Avblja 1959-1963/ spisi zakonodaje 1945-1962/ komisija za uslužbenske zadeve 1958-1963/ odbor IS za družbene zadeve 1965-1966/ odbor za notranje zadeve 1953-1965/odbor za prosveto, kulturo in znanost 1953-1964/ odbor IS za družbenopolitični sistem 1962/ odbor IS za družbeni plan 1962/ administrativna komisija 1953-1965/ komisija za pomilostitve 1945-1976/ komisija za nagrajevanje uslužbencev v republiških upravnih organih 1959-1962/ urad generalnega sekretarja 1959-1965/ poverljivi spisi S 1946-1961/ poverljivi spisi US 1962/ poverljivi spisi U 1953-1961/ magnetofonski zapiski posvetovanja predsednikov občin in OLO 1959-1963/ predsedstvo vlade 1945-1950/ Jugoslovanska investicijska banka/ odbor za kulturno prosvetna vprašanja/ odbor za gospodarski sistem in družbeni plan/komisija za upokojene vojaške osebe/ verska komisija 1956-1964/ zapisniki italijanskega konzulata o pokojninah 1946-1950/ pokojnine 1950-1953/ splošne zadeve o delu IS 1962-1963/ sekretariat za informacije 1959-1971/ koorodinacijska komisija za družbene dejavnosti 1972-1974/
komisija za sistem in zakonodajo 1973/ konzultativni sestanki Zveznega izvršnega sveta 1967-1969/ koordinacijska komisija IS za gospodarstvo 1972-1974/ komisija za družbeno planiranje ZIS 1965-1966/ odbor za notranjo politiko 1961-1965/ komisija za zunanje politična vprašanja in narodnosti 1974-1975/ komisija za pospeševanje razvoja manj razvitih območij 1974-1975/ začasna komisija za pripravo zakona o visokem šolstvu 1974-1975/ informacije sej ZIS 1964-1967/ delovna skupina za pripravo predloga v zvezi z akcijo za odpravo nelikvidnosti 1973-1974/ komisija za kulturne stike s tujino 1973-1974/ komisija za mejna vprašanja 1973-1974/ komisija za odlikovanja 1973-1974/ svet za družbeno politični sistem in ustavna vprašanja 1974/ koorodinacijska komisija 1962-1963
- prevzem 2008 (škatle 6593-6800): grad Strmol 1936-1955/ Oddelek za izgradnjo narodne oblasti 1945 – 1950/ Sektor za obrambne priprave in varnost 1971-1988/ Urad za manjšinska vprašanja 1960-1962/ Komisija za obravnavo vprašanj vojne škode 1993/ korespondenčne seje 1966-1967/ Koordinacijski odbor Izvršnega sveta 1962-1963/ Koordinacijska komisija 1979-1992/ Odbor za gospodarstvo Izvršnega sveta Skupščine SRS 1968-1972/ seje odborov, komisij, komitejev in delovnih teles Izvršnega sveta SRS 1969-1972/ Sekretariat - gradivo 1981/ gradivo podpredsednika IS SRS Rudija Čačinoviča 1979/ gradivo predsednika IS SRS Andreja Marinca 1972-1978/ gradivo predsednika IS SRS Antona Vratuše 1978-1980/ gradivo predsednika IS SRS Janeza Zemljariča 1980-1984/ Predsedstvo Narodne Vlade - računovodstvo 1945-1946/ programi hitrih cest v SRS Sloveniji 1967-1970/ poplave 1964/ Urad predsednika Vlade, originali predpisov 1948-1993/ Komisija za verska vprašanja - duhovniki 1958-1968/ Urad za zunanje zadeve - potni listi 1969-1972/ kartoteke, delovodniki 1945-1966
- prevzem 2016 (škatle 6801-6816): evidence dokumentarnega gradiva 1958-2015/ kartotečne kartice dokumentarnega gradiva 1964-1993/ prevzemni zapisniki arhivskega gradiva 1959-2015
- prevzem 2017 (škatle 6817-6856): honorarji duhovnikom 1952-1968 / Tom LIII Kardeljevih del 1968-1989 / Informacije Skupščine Socialistične republike Slovenije in Bilteni Zveznega izvršnega sveta 1963-1973 / posveti pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije Andreju Marincu 1973-1974 / Pravni svet Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije 1967-1973 / odgovori Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije na poslanska vprašanja 1971-1974 / Ekonomski svet Izvršnega sveta Skupščine SRS 1973-1978 / Republiški družbeni svet za vprašanja organizacije in delovanja administrativno strokovnih služb 1982-1989 / gradivo Jožeta Packa 1983-1990
- prevzem 2018 (škatle 6857-6881): zapisniki sej Zveznega izvršnega sveta 1975 in 1982-1990/ Izvršni svet Skupščine SR Slovenije – razno 1958-1990/ seje Koordinacijske komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 1979-1990/ seje odborov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije1965-1990/ Iniciativni odbor podpisnikov dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 in 1985-1987/ posveti predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije/ Vlade RS s predsedniki izvršnih svetov skupščin občin in posebnih DPS (župani) 1981-1992/ sodelovanje SR Slovenije z Zvezno republiko Nemčijo – Bavarsko- Bremen (gradivo iz kabineta podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Rudija Čačinoviča) 1974-1977/ Sektor za informacijsko-dokumentacijsko dejavnost in avtomatsko obdelavo podatkov
(gradivo Dušana Verbiča, pomočnika generalnega sekretarja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 1973 in 1978-1984)/ Svet delovne skupnosti služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 1960-1990/
System of arrangement:Do leta 1962 so uporabljali za evidentiranje gradiva delovodniški sistem, ki pa ni v celoti ohranjen in je v bistvu neuporaben za iskanje gradiva, razen redkih izjem. Posamezne organizacijske enote (komisije, odbori itd.) so vodili samostojne delovodnike in indekse do leta 1962. Od tega leta dalje so uporabljali kartotečni sistem s klasifikacijskimi znaki, ki se v bistvu niso spremenili do danes. Gradivo je urejeno v okviru klasifikacijskih znakov za naslednja obdobja: 1962 - 1963, 1964 - 1978, 1978 - 1980, 1980 - 1981, 1982 - 1989 in 1990 - 1992.Kartotečna kazala so bila prevzeta leta 2016.
Gradivo prevzema iz leta 2008 (207 škatel) je urejeno in popisano v 22 serijah (glej: vsebina škatel 6593 do 6800)
40 škatel gradiva, prevzetega v letu 2017 je urejeno in popisano v 9 serijah (honorarji duhovnikom, Tom LII Kardeljevih del, Informacije Skupščine SRS, Posveti 1973-74, Pravni svet IS Skupščine SRS, Odgovori IS Skupščine SRS, Ekonomski svet IS Skupščine SRS, delovanje administrativno-strokovnih služb in gradivo Jožeta Packa).
25 škatel gradiva, prevzetega v letu 2018 je urejeno in popisano v 9 serijah (Zapisniki sej Zveznega izvršnega sveta, Izvršni svet Skupščine SRS – razno, Seje Koordinacijske komisije IS Skupščine SRS, Seje odborov IS Skupščine SRS, Iniciativni odbor podpisnikov dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1986-1990, Posveti predsednika IS Skupščine SRS/Vlade RS s predsedniki IS skupščin občin in posebnih DPS (župani), Sodelovanje SRS z Zvezno republiko Nemčijo - Bavarsko - Bremen (gradivo iz kabineta podpredsednika IS Skupščine SRS, Rudija Čačinoviča), Sektor za informacijsko-dokumentacijsko dejavnost in avtomatsko obdelavo podatkov (gradivo Dušana Verbiča, pomočnika generalnega sekretarja IS Skupščine SRS), Svet delovne skupnosti služb IS Skupščine SRS).
Oblika zapisa:gradivo v fizični obliki

Conditions of access and use

Access regulations:Gradivo v škatlah 891, 1090, 1175, 1176, 1191-1541, 1946-2076, 2304, 2320, 3200, 3207, 3213, 3218, 3229, 3230, 3231, 4361-4367, 4992, 5566, 5565, 5223, 5506 - 5511, 6593-6800 vsebuje tudi osebne podatke, ki so skladno z arhivsko zakonodajo nedostopni. Gradivo oz. varovani osebni podatki v njem postanejo dostopni 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan.
Gradivo v škatlah 4865-4913, 6593-6800 vsebuje tajne podatke, ki so skladno z arhivsko zakonodajo nedostopni. Gradivo postane dostopno 40 let po nastanku gradiva.
Language:slovenski jezik
Finding aids:arhivski popis 1998
prevzemni popis 2016 (Alenka Starman Alič, Tanja Žohar), šk. 6593-6800
prevzemni seznam 2016 (kartoteke)
prevzemni popis 2017 (Vita Prelesnik)
prevzemni popis 2018 (Vita Prelesnik)

Information on related materials

Publications:- Kozina B., Republiški upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996
- Kristan I., Gradivo za učitelje in učence srednjih šol, Ljubljana 1975
- Strobl M., Kristan I., Ribičič C., Ustavno pravo Jugoslavije, Ljubljana, 1978
 

Descriptors

Entries:  Narodna vlada Slovenije (1945-1946) (Pravne osebe\)
  Izvršni svet skupščine Republike Slovenije (1990-1991) (Pravne osebe\)
  Vlada Republike Slovenije (1991-) (Pravne osebe\)
  Izvršni svet Socialistične republike Slovenije (Pravne osebe\)
  Vlada Ljudske republike Slovenije (1946-1953) (Pravne osebe\)
  Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (1953-1963) (Pravne osebe\)
 

Files

Files:none
 

Usage

End of term of protection:12/31/2090
Permission required:_
Physical Usability:na razpolago
Accessibility:javno dostopno / osebni podatki -
 

URL for this unit of description

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=23367
 
Home|Shopping cartno entries|Login|de en fr it nl sl ar hu ro
Online queries in ARS database