SI AS 473 Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani, 1873-1951 (Fond/zbirka)

Archive plan context


Information on identification

Ref. code:SI AS 473
Ref. code AP:SI AS 473
Former reference codes:AS 473
Title:Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani
Creation date(s):1873 - 1951
Extent:722 škatel
145 fasciklov
408 knjig
Running meters:124.50
Level:Fond/zbirka

Information on context

Name of the creator / provenance:Trifailer Kohlenswerks-Gesellschaft (1873-1924)
Trboveljska premogokopna družba (1873-1924)
Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani (1924-1941)
Energieversorgung Südsteiermark (1941-1945)
Preskrba z energijo Južna Štajerska (1941-1945)
Zasavski premogovniki Trbovlje (1947-1951)
Administration history:Ustanovljena je bila na Dunaju 30. 12. 1872 kot delniška družba imenovana Trifailer Kohlenswerks-Gesellschaft. Nastala je s ponovno koncentracijo kapitala, ki je bil razprodan v 50-ih letih 19. stol. s prodajo državnih premogovnikov večim lastnikom. Med neposrednimi predhodniki so pomembni: Združba vodenskega rudnika (Vodostollen Gewerkschaft), ustanovljena 28. 12. 1869; entiteta lastnika Franca Maurerja prodana Wiener Bank-Verein-u 3. 2. 1873; Premogokopna združba v Zagorju; Tržaška premogokopna združba v Hrastniku in Dolu; Premogovno industrijsko društvo (Kohlen-Industrie-Verein), koncesionirano 4. 9. 1872.
S prodajo Združbe vodenskega rudnika je kot koncesionar nastopil Wiener Bank-Verein, ki je 15. 12. 1871 dobil dovoljenje za ustanovitev Trboveljske premogokopne družbe in prvi občni zbor je imela 30. 12. 1872. V delniški družbi je bil ob ustanovitvi Wiener Bank-Verein lastnik okrog tri četrtine delnic. Upravni svet TPD je bil sestavljen iz sedmih članov, od katerih je moralo biti dve tretjini Dunajčanov, njen predsednik Franc pl. Hopflen je bil hkrati direktor Wiener Bank-Verein-a in Boden-Credit-Anstalt-a. TPD je bila ustanovljena kot samostojna industrijska družba, vendar je v resnici bila last avstrijskih in tujih bank, med njimi predvsem francoskega kapitala. TPD je postopoma širila lastništvo, za kar je bil potreben dotok kapitala. Postala je lastnik naslednjih entitet: Združbe vodenskega rudnika 3. 1. 1873, lastnine Maurer-Pongraz Trbovlje 24. 3. 1873, Združbe v Zagorju ob Savi 1. 1. 1880, Tržaške združbe Hrastnik-Dol 1. 7. 1880, Jadranske premogokopne družbe Labin in entitete Josef Werndl Labin 8. in 17. 6. 1881, več rudnikov Trata-Kočevje v letu 1885, rudnika Ojstro 24. 3. in 3. 11. 1896, Rudnika Liboje-Zabukovica 1. 3. 1889, rudnika Laško 13. 12. 1889, rudnika Krapina leta 1891, rudnikov Senovo in Reštanj 18. 1. 1904, rudnika Dobrova 18. 1. 1904.
Zaradi močne odvisnosti od francoskega kapitala in prevladujočih francoskih delničarjev je družba TPD leta 1913 objavila tudi fancoski naziv družbe: Société des Charbonages de Trifail. Pred pričetkom 1. svetovne vojne je bilo lastništvo delnic TPD že tako prepleteno, da je bilo med bankami že težko določati večinskega lastnika. Leta 1906 je zgradila tudi svojo Termoelektrarno Trbovlje, s čimer je še okrepila svoj monopolni položaj v proizvodnji premoga (80% na slovenskem narodnostnem ozemlju). V letu 1914 je bila postavljena pod vojaško nadzorstvo kljub privatnemu lastništvu.Po 1. svetovni vojni so rudniki TPD pripadli Jugoslaviji, razen rudnikov v Istri, ki so jih italijanske oblasti nacionalizirale in leta 1920 ustanovile družbo ARSA (Raša) s sedežem v Trstu. Po zakonu o tujih družbah je Narodna vlada v Ljubljani zahtevala, da družba s tujim kapitalom, z lastniki v tujini in s sedežem v tujini mora ustanoviti svoje predstavništvo v Sloveniji. S pogajanji je uspela postaviti v upravo družbe svoje predstavnike gospodarstva, vendar je bil ta vstop le formalnega pomena. Ljubljansko predstavništvo TPD, registrirano pri Trgovskem sodišču v Ljubljani leta 1921, je imelo zelo omejeno področje dela; investicijske odločitve je vodila Generalna direkcija na Dunaju, prav tako je sklepe o poviševanju glavnice delniške družbe potrjevalo avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve. Na osnovi meddržavnih sporazumov med Avstrijo in Jugoslavijo je leta 1924 družba morala prenesti sedež v Ljubljano ter se registrirati pri Ministrstvu za trgovino in industrijo - oddelek v Ljubljani z imenom Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani d. d. Kljub prenosu komercialnih poslov v Ljubljano so smernice za poslovanje družbe še vedno prihajale z Dunaja. Leta 1927 je TPD kupila Cementno tovarno v Zidanem Mostu, bila pa je lastnik tudi naslednjih obratov: Opekarna Trbovlje, Opekarna Senovo, Apnenica Zagorje, Cementarna Trbovlje.
Med 2. svetovno vojno je bila družba razdeljena na tri dele: nemškega (90%), italijanskega in hrvaškega. Nemci so 7. 6. 1941 ustanovili podjetje EnergieversorgungSüdsteiermark, ki je zajemal Električno centralo Fala, TPD, Državni rudnik Velenje in Kranjske deželne elektrarne. To podjetje je bilo razdeljeno v dva oddelka: za elektrarne s središčem v Mariboru ter za rudnike v Trbovljah (pozneje v Celju) - Energieversorgung Südsteiermark A. E. Kohlenbergbau.
Z odlokom AVNOJ-a 21. 11. 1944 o zaplembi imetja tujih državljanov je bil del imetja zaplenjen in del nacionaliziran. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS je 10. 8. 1945 (Ur.l. LRS, št. 29/45) odločilo, da EV Süd preide v likvidacijo. Za področje elektrarn je bilo ustanovljeno podjetje Državne elektrarne Slovenije 4. 10. 1945 (Ur.l. LRS, št. 44/45) s sedežem v Ljubljani. Z odločbo MIR 24. 9. 1945 (Ur.l. LRS, št. 39/45) je prešel v likvidacijo tudi Kohlenhandels Gesellschaft-Süd. Montana A. G. Celje. Do 1. 1. 1947 je bilo podjetje razdeljeno na samostojne rudnike in druga industrijska podjetja: Zasavski premogovniki Trbovlje, Premogovnik Senovo, Premogovnik Kočevje, Cementarna Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje-Rajhenburg ter Elektropodjetje Ljubljana.
Archival history:Zaradi pomembnosti arhivskega gradiva Trboveljske premogokopne družbe (TPD) in Energieversorgung Südsteiermark (EV SÜD) je bilo to prevzeto marca 1951, vendar je zaradi pomanjkanja prostora ostalo pri Glavni direkciji za premog LRS. Kljub opozorilom Osrednjega državnega arhiva LRS je Glavna direkcija za premog leta 1952 uničila dva kamiona gradiva. Junija 1954 je Uprava Rudnika Trbovlje-Hrastnik brez dovoljenja odpeljala ostalo gradivo v Trbovlje in del v Hrastnik, tudi pri tem je bilo nekaj gradiva uničenega. Leta 1955 so si delavci Državnega arhiva LRS prizadevali, da bi pri Upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik organizirali odbiranje gradiva, vendar brez uspeha. Septembra 1981 sta predstavnika AS ponovno ugotavljala stanje gradiva pri takratni Upravi rudnika Trbovlje. Zgodovinski arhiv Celje je nato pričel prevzemati v letih 1988, 1989 in 1991 med njemu pripadajočim gradivom tudi gradivo TPD in EVS.
Arhiv RS je leta 1992 uredil in popisal del gradiva v Trbovljah za obdobje 1874 do 1947 in ga istega leta tudi prevzel od Državnih rudnikov - Rudniki rjavega premoga Trbovlje. Na podlagi dogovora z Zgodovinskim arhivom Celje je istega leta prevzel še gradivo, ki je bilo odpeljano v Celje. To gradivo je še vedno v postopku urejanja in popisovanja.

Information on content and structure

Content:dunajska korespondenca 1873-1923/ korespondenca Centralno ravnateljstvo Ljubljana 1923-1941/ korespondenca podružnic v Zagrebu 1941-1947/ investicijski plani 1926-1951/ poslovna poročila TPD 1872-1939/ kupne pogodbe zemljišč 1928-1942/ analize premoga rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Rajhenburg, Laško 1926-1937/ onesnaževanje Save 1923-1939/ glavna železnica (načrti in kalkulacije) 1870-1934/ Rudnik Kočevje 1941-1943/ cene premoga 1924-1926/ izvoz premoga 1924-1936/ glavna bratovska skladnica 1930-1948/ obračunske kalkulacije 1935-1941/ železniške analize 1936-1941/ proizvodni stroški rudnikov 1931-1951/ pridobitni stroški rudnikov 1934-1946/ zapisniki strokovne komisije za valorizacijo medvojnih investicij v Energieversorgung Südsteiermark: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Rajhenburg, Senovo, Cementarna Trbovlje, Apnenica Zagorje, Elektrarna Trbovlje, Elektrarna Rajhenburg, Elektrarna Fala, 1941-1946/ Združitev rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik 1950/ podržavljanje rudnikov 1945-1946/ nameščenci 1919-1928/ personalne zadeve in plače 1945-1949/ strokovne rudarske publikacije 1850-1948/

Conditions of access and use

Access regulations:Dostopno samo preko vlog, fond je v fazi urejanja.
Finding aids:arhivski inventar 2016 (za 512 škatel)

Information on related materials

Publications:- Šorn J., Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848 - 1918, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, št. VIII - IX, Ljubljana 1968 - 1969
- Mohorič I., Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem, Založba obzorja Maribor 1978
- Šorn J., Razvoj industrije v Sloveniji med obema vojnama, Kronika VII, Ljubljana 1959
 

Descriptors

Entries:  Trifailer Kohlenswerks-Gesellschaft (1873-1924) ([ARS] pravna oseba/korporativno telo\)
  Trboveljska premogokopna družba (1873-1945) ([ARS] pravna oseba/korporativno telo\)
  Preskrba z energijo Južna Štajerska (1941-1945) ([ARS] pravna oseba/korporativno telo\)
  Zasavski premogovniki Trbovlje (1947-1951) ([ARS] pravna oseba/korporativno telo\)
 

Usage

End of term of protection:12/31/1951
Permission required:ni omejitve
Physical Usability:na razpolago
Accessibility:javno dostopno
 

URL for this unit of description

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24020
 
Home|Shopping cartno entries|Login|de en fr it nl sl ar hu ro
Online queries in ARS database