SI AS 1176 Planinska zveza Slovenije, 1918-1992 (Fond/zbirka)

Archive plan context


Information on identification

Ref. code:SI AS 1176
Ref. code AP:SI AS 1176
Former reference codes:AS 1176
Title:Planinska zveza Slovenije
Creation date(s):1918 - 1992
Extent:234 škatel
7 kosov
5 zvitkov
Running meters:29.00
Archival Material Types:spisovno gradivo
fotografsko gradivo
kartografsko gradivo
tiskano gradivo
Level:Fond/zbirka

Information on context

Name of the creator / provenance:Planinska zveza Slovenije (1948-)
Slovensko planinsko društvo (1893-1941)
Čas obstoja ustvarjalca:from 1893
Administration history:Planinska zveza Slovenije (PZS) je zveza planinskih, alpinističnih in plezalnih društev in klubov v Sloveniji, ki je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1948 kot naslednica Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega leta 1893.
Ustanovni občni zbor SPD je bil 27. 2. 1893, ko je bil izvoljen osrednji odbor, za prvega predsednika (načelnika) pa Fran Orožen. Odbor je skrbel za širitev planinske organizacije in ustanavljanje podružnic, kot osrednje društvo SPD pa je zbiral člane, reševal finančno-materialno problematiko, skrbel za dokumentacijo in gradbena dovoljenja za izgradnjo planinskih postojank in dostopov. Prva zgrajena postojanka je bila Orožnova koča nad Liscem (1894). Do 1914 je bilo zgrajenih 38 planinskih postojank in ustanovljenih 26 podružnic s 3337 člani. 1895 je začelo izhajati glasilo Planinski vestnik, 1912 je bila ustanovljena prva reševalna postaja v okviru SPD. Med prvo svetovno vojno je prenehalo delovati 13 podružnic, prenehal je izhajati tudi Planinski vestnik (od 1921 je spet redno izhajal). V letih od 1908 do 1931 je društvo vodil dr. Fran Tominšek, od 1931 pa dr. Josip Pretnar. Delo SPD je takrat slonelo na odsekih (gospodarsko-finančni, reševalni, vodniški, gradbeni, markacijski, literarno-znanstveni, mladinski...), najvišja organa društva pa sta postala glavna skupščina in glavni odbor. Osrednje društvo SPD je 1937 postalo podružnica Ljubljana (sedanje PD Ljubljana Matica), 1938 je bila ustanovljena mladinska organizacija pri SPD. Pred 2. svetovno vojno je bilo v SPD včlanjenih 8116 članov, 1071 članov akadenske sekcije (alpinizem) in 1947 članov mladinske sekcije. V 2. svetovni vojni je društvo utrpelo veliko škodo, od 69 postojank je bilo 49 uničenih in 20 izropanih.
24. 2. 1946 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Planinsko društvo Slovenije (PDS) s številnimi sekcijami. Za prvega predsednika je bil izvoljen France Avčin. Od 1945 do 1948 sta slovensko planinsko organizacijo povezovala SPD in Odbor za planinstvo in alpinistiko pri Fizkulturni zvezi Slovenije. Po dveletnem iskanju najprimernejše organizacijske oblike je bila 1948 ustanovljena Planinska zveza Slovenije, ki je delovala zunaj Fizkulturne zveze. 1948 je bilo v PZS včlanjenih 43 planinskih društev s 32.834 člani. Za predsednika je bil izvoljen Fedor Košir, glavni namen društva pa je postala vzgoja planincev in alpinistov. Do 1961 se je število članov povzpelo na 51.661, število vzdrževanih planinskih objekotv pa na 161 postojank in bivakov.
PZS je najbolj množična nevladna organizacija v Republiki Sloveniji, z 58.184 člani v 260 društvih, kar predstavlja kar 2,9 vsega slovenskega prebivalstva. Za čim bolj učinkovito povezovanje in odločanje v krovni organizaciji, se vse njene članice združujejo v meddruštvene odbore planinskih društev, ki jih je po vsej Sloveniji 12. PZS usmerja, usklajuje in pospešuje planinsko, alpinistično in plezalno dejavnost. Najvišji organ PZS je skupščina, ki voli vodstvo (predsedstvo in odbore). Znotraj PZS so združene številne dejavnosti, ki se sicer odvijajo tudi v njenih članicah (planinskih društvih, alpinističnih in plezalnih klubih ter postajah za reševanje v gorah), med pomembnejšimi pa so delo z mladimi, varovanje gorske narave, vodenje v gorah, alpinistična, plezalna, turno-kolesarska, gorsko-reševalna in humanitarna dejavnost, izobraževanje ter usposabljanje strokovnih kadrov, skrb za planinske poti in planinske koče, založništvo oz. izdaja strokovne, vzgojne, vodniške in druge planinske literature. PZS in društva upravljajo s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki, za mrežo 1520 planinskih poti v skupni dolžini 8240 km po vsej Sloveniji pa skrbi 836 markacistov v 186 odsekih za planinske poti v PD, ki skrbijo tudi za 69 transverzalnih poti - obhodnic.
Archival history:Gradivo je 24. 5. 1985 in 13. 12. 2006 AS izročila Planinska zveza Slovenije. Gradivo, ki je nastalo z delovanjem Slovenskega planinskega društva je bilo uničeno v požaru leta 1957. Dnevniške zapise koče na Črni prsti je AS odkupil od Pera Todoroviča decembra 2006.

Information on content and structure

Content:predsednik Miha Potočnik 1976-1979/ predsednik Tomaž Banovec 1979-1981/ plenum PZS 1948/ zapisniki sej predsedstva 1963-1965/ zapisniki sej sekretariata 1973-1975/ zapisniki sej rednih in izrednih skupščin, poročila 1963-1981/ statuti 1969, 1976/ zapisniki sej upravnega odbora 1958-1973/ zapisniki sej glavnega odbora 1955-1982/ zapisniki sej izvršnega odbora 1975-1982/ gradivo meddruštvenih odborov planinskih društev 1965-1982/ zapisniki sej nadzornega odbora 1956-1969/ zaposlovanje 1946-1969/ samoupravni sporazumi/ gradivo organizacijske komisije 1952-1981/ gradivo mladinske komisije 1966-1973/ gradivo komisije za gorsko reševalno službo 1961-1981/ gradivo disciplinske komisije 1955-1970/ gradivo propagandne komisije 1965-1981/ gradivo komisije za alpinizem 1967-1982/ gradivo komisije za inozemski planski turizem in stike s tujino 1967-1980/ gradivo komisije za planinska pota 1965-1982/ gradivo gospodarske komisije 1968-1977/ gradivo komisije za odprave v tuja gorstva 1960-1982/ gradivo komisije za priznanja in nagrade 1967-1978/ Bloudkove nagrade in plakete 1966-1975/ gradivo komisije za vzgojo in izobraževanje 1966-1980/ gradivo komisije za varstvo narave 1967-1976/ gradivo posameznih planinskih društev, članov PZS/ akcija Kredarica 1975-1980/ srečanja planincev treh dežel 1967-1971/ sklad za založništvo 1969-1975/ finance 1973-1979/ obmejni pas/ okrožnice, obvestila, pravilniki/ personalna dokumentacija/ sodelovanje s Planinsko zvezo Jugoslavije in planinskimi zvezami jugoslovanskih republik/ korespondenca/ statistika/ foto albumi 1. jugoslovanske himalajske odprave na Trisul 1960/ glasilo Planinski vestnik 1927-1944, 1948-1982/ vpisne knjige Jalovec, Kanjavec/ zapisniki sej odbora Slovenskega planinskega društva 1933-1940/ sejni zapisniki Turistovskega kluba Skala 1921–1937/ proslave obletnic/ financiranje planinskih postojank/ negativi na steklenih ploščah/ diapozitivi/ fotografije/ razglednice/ TK Skala/ delovanje posameznih planinskih društev/ planinske koče/ domači in tuji propagandni material/ turistični vodniki in zemljevidi/ odlikovanja/ diplome in priznanja/ knjiga dnevniških zapisov Orožnova koča Črna prst, 1926-1929//
Abbreviations:APD — Akademsko planinsko društvo
BIH — Bosna in Hercegovina
CIPRA — Commission International pour la Protection des Alpes (Mednarodna komisija za zaščito Alp)
ENSA — Nacionalna šola alpinizma in smučanja Chamonix, Švica
GO — Glavni odbor
GRS — Gorska reševalna služba
HE — Hidroelektrarna
IKAR — Internationale Kommision für alpines Rettungen (Mednarodna komisija za reševanje v gorah)
INDOK — Informacijski dokumentacijski center
IO — Izvršni odbor
JAHO — Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava
JLA — Jugoslovanska ljudska armada
KA — Komisija za alpinizem
KKA — Koordinacijska Komisija za alpinizem
KOTG — Komisija za odprave v tuja gorstva
KVIZ — Komisija za vzgojo in izobraževanje
MDO — Meddruštveni odbor
MK — Mladinska komisija
MK-UIAA — Mladinska komisija pri Mednarodni zvezi planinskih društev
NO — Nadzorni odbor
PD — Planinsko društvo
PZJ — Planinska zveza Jugoslavije
PTT — Pošta, telegraf, telefon
PV — Planinski vestnik
PVP — Prispevek za visokogorske postojanke
PZS — Planinska zveza Slovenije
RTKS — Republiška telesnokulturna skupnost
RTV — Radiotelevizija
SAS — Samoupravni sporazum
SFRJ — Socialistična federativna republika Jugoslavija
SO — Skupščina občine
SPD — Slovensko planinsko društvo
SRS — Socialistična republika Slovenija
SZDL — Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije
TKS — Telesnokulturna skupnost
TNP — Triglavski narodni park
UIAA — Union Internationale des Association d'Alpinisme (Mednarodna zveza planinskih društev)
UO — Upravni odbor
ZKS — Zveza komunistov Slovenije
ZSMS — Zveza socialistične mladine Slovenije
ZTKOS — Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije
System of arrangement:Arhivsko gradivo, ki ga je PZS izročila leta 1985, ni bilo urejeno in odbrano. To delo je bilo opravljeno v Arhivu RS. Pred ureditvijo se je gradivo nahajalo v registratorjih, delno je bilo shranjeno po vsebinskih sklopih in po letih nastanka. Spisovne evidence, ki so le delno ohranjene, niso omogočale rekonstrukcijo pisarniškega poslovanja društva. Pri urejanju in popisovanju gradiva se je uporabil sistem, ki je slonel na prevzetem gradivu, in sicer je gradivo urejeno in popisano po vsebinskih sklopih ter znotraj posamezne vsebine po letih nastanka gradiva. Nekaj gradiva, ki ni bilo mogoče uvrstiti v druge vsebinske sklope, je popisano kot "razno gradivo". Inventar fonda je razdeljen na naslednje serije: predsednik, častni predsednik, predsedstvo, skupščina, statuti, upravni odbor, glavni odbor, izvršni odbor, meddruštveni odbori, nadzorni odbor, gospodarski odsek, zaposlitve, samoupravni sporazumi, organizacijska komisija, mladinska komisija komisija za gorsko reševalno službo, disciplinska komisija, propagandna komsija, komisija za alpinizem, komisija za inozemski planski turizem in stike s tujino, komisija za planinska pota, gospodarska komisija, kulturno-literarna komisija, komisija za odprave v tuja gorstva, komisija za priznanja in nagrade, komisija za vzgojo in izobraževanje, komisija za varstvo narave in gorsko stražo, inventurna komisija, komisija za opremo, komisija za popotništvo, gradivo posameznih planinskih društev, članov PZS, proslava 200-letnice prvega vzpona na Triglav, Akcija Kredarica, Srečanja treh dežel. Prvi popis gradiva tega prevzema je bil narejen na računalniškem programu Armida, ki ni omogočal nivojskega popisovanja. Pri prenosu arhivskega inventarja v sodobnejši program scopeArchiv, je bilo gradivo popisano nivojsko, v okviru posamezne vsebine, pri čemer se je spremenila signatura popisnih enot. Pri uporabi gradiva je zato potrebno upoštevati prvotno (prejšnjo) signaturo popisnih enot, ki so osnova za naročanje gradiva.
Leta 2006 je bilo prevzet del fonda v neurejenem stanju. Prevzemni seznam, ki je bil narejen ob prevzemu, ni bil uporaben, gradivo pa le deloma zloženo v arhivske škatle. Gradivo je bilo v letu 2016 sumarno popisano, izločeni so bili dvojniki in publikacije, vendar gradivo ob popisovanju ni bilo urejeno tako, da se v posamezni škatli hrani več vsebinskih, nepovezanih in kronološko neurejenih sklopov. Popis daje le pregled nad vsebino posamezne škatle.
Comments:Arhivski inventar je narejen za gradivo prevga prevzema (skupaj 110 škatel).
Oblika zapisa:gradivo v fizični obliki

Conditions of access and use

Language:angleški
nemški
srbski
francoski
italijanski
slovenski
Finding aids:arhivski inventar 2002 , šk. 1-110 (Danijela Juričić Čargo)
sumarni popis 2016, od šk. 110 (Danijela Juričić Čargo)

Information on related materials

Publications:- Brvar A.: Planinska zveza Slovenije, Enciklopedija Slovenije 8, Ljubljana 1994, str. 383;
- Klančnik G.: Stoletnica osrednjega društva, Planinski vestnik 93, št.3, Ljubljana 1993, str. 207-210;
- Oblak M.: Planinstvo ob svojem jubileju, 90-letnici, Planinski vestnik 83, št. 1, Ljubljana 1983, str. 53-58;
- Strojin T.: Oris zgodovine planinstva, Ljubljana 1978;
- www.pzs.si
 

Descriptors

Entries:  Planinska zveza Slovenije (1893-) ([ARS] pravna oseba/korporativno telo\)
 

Files

Files:
 

Usage

End of term of protection:12/31/1992
Permission required:ni omejitve
Physical Usability:na razpolago
Accessibility:javno dostopno
 

URL for this unit of description

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=25594
 
Home|Shopping cartno entries|Login|de en fr it nl sl ar hu ro
Online queries in ARS database