SI AS 1931 Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, 1918-2004 (Fond)

Tektonika arhiva-Kontekst


Elementi identifikacije

Signatura PE:SI AS 1931
Signatura PE AP:SI AS 1931
Naslov PE:Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije
Čas nastanka PE:1918 - 2004
Količina PE:3229 škatel
948 mikrofilmskih kolutov 35 mm(3 kopije)
45 mikrofilmskih kolutov 16 mm
29 kaset mikrofišev
3220 kosov
122 zvitkov
25677 datotek
Obseg PE (bajti):498.929.664
Obseg (tekoči metri):413,00
Zvrsti arhivskega gradiva:Spisovno gradivo
Digitalno gradivo
Fotografsko gradivo
Zvočni zapisi
Kartografsko gradivo
Tiski
Nivo popisa:Fond

Elementi izvora

Ime ustvarjalca AG:Ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije (1945-1953)
Državni sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije (1953-1963)
Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije (1963-1991)
Oddelek za zaščito naroda (1944-1946)
Uprava državne varnosti (1946-1966)
Uprava službe državne varnosti (1966-1991)
Varnostno-informativna služba (1991-1993)
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (1993-)
Čas obstoja ustvarjalca:1945 - 1991
Historiat ustvarjalca:Ministrstvo za notranje zadeve je svoj naziv dobilo na zasedanju prve slovenske vlade 5. 5. 1945 v Ajdovščini (ustanovljeno z ukazom Predsedstva SNOS o ustnovitvi Narodne vlade Slovenije, Ur.l. SNOS in NVS, št. 5/45). Po osvoboditvi in prihodu v Ljubljano je prevzelo vse posle notranje uprave bivše banovine, kakor tudi vse naloge, ki jih je prej opravljal Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).
Naziv ustvarjalca fonda se je v obdobju od nastanka na osvobojenem ozemlju spreminjal. Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS, ki je imel v svojem sestavu štiri oddelke: oddelek za narodno zaščito, obveščevalno evidenčni oddelek, poveljstvo Vojske državne varnosti (VDV) in oddelek za inozemstvo, je deloval v takšni sestavi 6 mesecev, od februarja do avgusta 1944. Ker je Predsedstvo NKOJ boj proti peti koloni izvzelo iz pristojnosti notranjih zadev, ga vojaško organiziralo in ga dodelilo poverjeništvu za narodno obrambo, je bil za to področje 13. 5. 1944 ustanovljen Oddelek za zaščito naroda (OZNA). V okviru odseka za notranje zadeve je ostal samo oddelek za narodno zaščito s štirimi pododdelki: 1. za javni red in mir, 2. kriminalni, 3. administrativni, 4. kadrovski. Po navodilu poverjenika za notranje zadeve pri Predsedstvu NKOJ se je oktobra 1944 pridružil še upravni oddelek, ki pa navzdol v Sloveniji ni bil organiziran. Od marca do avgusta 1944 so delovale okrožne izpostave odseka za notranje zadeve, v okviru katerih so bili organizirani oddelki narodne zaščite in obveščevalni oddelki. V obveščevalne oddelke so se združevali obveščevalci na črnomeljskem zboru razpuščene VOS OF, medtem ko so se varnostniki združevali v brigade Vojske državne varnosti. 18. 8. 1944 so okrožne izpostave ukinili in iz obveščevalnih oddelkov so nastala pooblaščenstva OZNA, medtem ko so oddelki za narodno zaščito postali okrožna načelstva narodne zaščite. OZNA kot sestavni del poverjeništva za narodno obrambo je bila organizirana v štiri odseke. Prvi odsek, v katerega je prešel odsek za inozemstvo bivšega odseka za notranje zadeve, je imel nalogo politično obveščevalne in kontraobveščevalne službe na okupiranem ozemlju in v tujini. Drugi odsek je nastal iz dela obveščevalnega odseka in je opravljal kontraobveščevalne naloge na osvobojenem ozemlju, nanj so bila navezana pooblaščenstva OZNA in v njegovem okviru je bila obveščevalna šola. Tretji odsek je bil ustanovljen na novo. Njegova naloga je bila kontraobveščevalna služba v vojski. Ta se je tudi najprej izločil iz OZNA: formalno 1. 3. 1945 ob ustanovitvi Jugoslovanske armade, dejansko pa junija 1945, ko je postal kontraobveščevalna služba (KOS) v vojski. Četrti odsek je nastal iz evidenčnega odseka, kamor je spadala kartoteka OZNA, statistika in tehnika, v Sloveniji pa še radiotelegrafski in strojepisni tečaj, kar je skupaj s kontraobveščevalnimi tečaji tvorilo šolo OZNA za Slovenijo. OZNA je bila organizirana tudi po korpusnih oblasteh in sicer so bili v Sloveniji odseki OZNA za oblast VII. korpusa, za oblast IX. korpusa, za oblast Štajerske in Koroške. Ta struktura je ostala vse do osvoboditve.
Po ustanovitvi Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ), ki je nastal 15. 8. 1944, so se vanj decembra 1944 vključile brigade VDV kot 1. slovenska divizija narodne obrambe. Pri poveljevanju je bil KNOJ podrejen načelniku OZNA, glavne naloge KNOJ pa so bile borbe s protiljudskimi vstajami v zaledju NOVJ in likvidacije četniških, ustaških, belogardističnih in drugih podobnih enot na tertoriju osvobojene Jugoslavije, varovanje centralnih organov oblasti, čiščenje osvobojenih ozemelj od ostankov razbitih sovražnih enot, zavarovanje pristanišč, obale, državnih meja, železniških in avtomobilskih cest, tovarn ter izvrševanje nalog OZNA (sledenje, preiskave stanovanj, aretacije).
Ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije je bilo ustanovljeno 5. 5. 1945. V sestav ministrstva se je vključila tudi statistika za notranjo upravo, ki je bila prej enotno vodena za celo državo. Po sklepu zvezne vlade so 1. 9. 1945 MNZ priključili tudi oddelek za prestajanjekazni, torej vse zapore, kazenske zavode in taborišča, ki so prej spadali pod Ministrstvo za pravosodje. V sestav MNZ so spadali do leta 1967, ko spet prešli v okvir Ministrstva za pravosodje.
Ker je v stari aparat notranje uprave spadala tudi policija z varnostno stražo in žandarmerijo, so s 6. 11. 1945 vse bivše uslužbence upokojili, potem pa posameznike znova zaposlili. Ob osvoboditvi je bilo v Sloveniji 2.000 članov Narodne zaščite (še iz vojne), ko pa so jo po zveznem navodilu preimenovali v Narodno milico in vanjo sprejeli ves stari policijski aparat in mnogo novih članov, je konec maja 1945 štela 15.000 članov. Ime narodna zaščita se je ohranilo na Slovenskem Primorju in v Istri do leta 1947. V tem času je bilo MNZ organizirano v tri oddelke: v obči oddelek, v personalni oddelek in v oddelek za narodno javno varnost.
Največje obdobje centraliziranosti je nastopilo v notranji upravi marca 1946, ko je zvezni minister za notranje zadeve predpisal novo organizacijo ministrstev notranjih zadev po republikah. OZNA se je preimenovala v Upravo državne varnosti (UDV) in je iz Ministrstva za narodno obrambo prešla v Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve je imelo oddelke in odseke Narodne milice, medtem ko so bili oddelki in odseki Uprave državne varnosti neposredno podrejeni Ministrstvu za notranje zadeve FLRJ po načelu subordinacije. Tudi Narodna milica je bila popolnoma vojaško oranizirana, saj je bila v Ministrstvu za notranje zadeve FLRJ ustanovljena Glavna uprava Narodne milice. Z aktom o Narodni milici, ki je bil sprejet 12. 12. 1946 in je dokončno določal organizacijo Narodne milice za vse ozemlje FLRJ, so nastale še prometna narodna milica, gasilska narodna milica (delovala do 1951), gozdna narodna milica (delovala do 1951) in industrijsko zavodska narodna milica (delovala do 1952), ki je varovala važna podjetja in gospodarske organizacije.
Po ukinitvi Ministrstva za lokalni promet 6. 3. 1946, je MNZ prevzelo še vse upravne posle omenjenega ministrstva. V letu 1949 se je zaradi ogrožanja s strani vzhodnoevropskih držav aparat milice povečal za 100%, bila je strogo centralizirana, zvezno vodena z lastno personalno službo in oskrbo. Hkrati so uvedli tudi posebno kontraobveščevalno službo Narodne milice, ki pa so jo zaradi nepravilnosti in zlorab razpustili leta 1952. Ko so v letu 1947 priključili Sloveniji tisti del cone A Slovenskega primorja, v katerega so vkorakale enote Jugoslovanske armade, in je meja dosegla današnjo mejo med Slovenijo in Italijo, so na priključenem območju vzpostavili 14 postaj Narodne milice in opustili poimenovanje Narodna zaščita, okraja Koper in Buje pa sta bila oktobra 1947 združena v okrožje, pri čemer je imela okrožna narodna milica sedež v Kopru.MNZ je delovalo do 12. 12. 1953, ko so njegove pristojnosti prešle na Državni sekretariat za notranje zadeve (Ur.l.SRS, št. 3/53).
Leta 1960 so znotraj DSNZ delovale tri uprave: Uprava državne varnosti, Uprava javne varnosti in Uprava ljudske milice. Leta 1962, ko je bil sprejet zakon o amnestiji, na podlagi katerega je mnogo emigrantov uredilo svoj status, se je pričelo tudi prehajanje meje s potnimi listi.
Leta 1963 se je DSNZ preimenoval v Republiški sekretariat za notranje zadeve. Po brionskem plenumu 1966, ki je kadrovsko zelo razredčil vrste UDV, se je ta preimenovala v Upravo službe državne varnosti. Ta naziv je obdržala do 9. 5. 1991, ko se je preimenovala v Varnostno informativno službo, ta pa 7. 1. 1993 v Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (SOVA), hkrati pa se je izločila iz Ministrstva za notranje zadeve in postala neposredno podrejena Vladi Republike Slovenije. RSNZ se je preimenoval v Ministrstvo za notranje zadeve po volitvah maja 1990.
Historiat PE:Arhivsko gradivo Ministrstva za notranje zadeve so po drugi svetovni vojni začeli prvič sistematično urejati leta 1949. Takrat so pri Ministrstvu za znanost in kulturo ter pri Arhivu Slovenije pripravili Navodilo o urejanju arhiva, po katerem so se tudi v organih notranjih zadev (ONZ) v republiki lotili pregleda ohranjenega dokumentarnega gradiva iz obdobja 1944 - 1949 in ga začeli urejati v tri skupine. Hkrati je zvezno notranje ministrstvo iz Beograda poslalo natančno navodilo o čiščenju in urejanju arhiva (dokumentacije). V njem je bil natančno opredeljen odnos do arhivskega gradiva in vrst gradiva, ki so ga zbrali v službah resorja za notranje zadeve. Do marca 1950 so pospešeno pregledovali ohranjeno dokumentarno gradivo in ga urejali v skladu z navodili. Konec februarja 1951 je MNZ vsem načelnikom uprav in oddelkov razposlalo strogo zaupno navodilo za bodočo kategorizacijo arhiva v 6 skupin. V njem je bilo natančno opredeljno pisarniško poslovanje vseh služb ministrstva ter ravnanje z gradivom od leta 1945 naprej. Podobno navodilo je svojim službam posredovala Uprava državne varnosti za Slovenijo, le da so enote svoje gradivo razvrstile v štiri skupine in jih označile s črkami A, B, C in D.
Januarja 1952 so v Sloveniji pripravili osnutek Zakona o varstvu arhivskega gradiva in arhivih in v njem obravnavali tudi vprašanje posebnih arhivov nekaterih državnih ustanov. Zaradi večje količine arhivskega gradiva so v komisijo Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vključili tudi predstavnike MNZ. V naslednjih letih so pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve ustanovili komisijo za pregled arhivskega materiala, ki so jo sestavljali predsednik in 5 članov. Vse o uporabi arhivskega gradiva ONZ pa je podrobno določil zvezni sekretar za notranje zadeve v posebnem navodilu republiškim ministrom. V beležki, ki je bila poslana hkrati z navodilom, je na začetku napisano, da se navodila nanašajo na celoten resor za notranje zadeve, vključno s kriminalistično službo. V poročilu o ugotovitvah komisije za ureditev arhivske službe je ta ugotovila, da si je vsaka služba na DSNZ ustvarila svoj način arhiviranja. Urejeno arhivsko službo sta imeli samo UDV, kjer je za arhiviranje skrbel njen IV. oddelek, in kriminalistična služba, ki je imela operativno razvidnico. Leta 1958 je vodja oddelka za splošne zadeve DSNZ s posebnim dopisom pozval enote, naj oddajo vse gradivo iz obdobja 1945 - 1951, ki ga še hranijo, v centralni arhiv, da ga tam uredijo in shranijo.
Leta 1953 je bila imenovana komisija DSNZ za izločanje gradiva iz arhiva državne varnosti z zadolžitvijo, da odloči, katero gradivo naj uničijo, katero pa ločijo in dajo na razpolago komisiji, ki odloča o odstopanju gradiva drugim ustanovam. Po koncu druge svetovne vojne se je pri Ministrstvu za notranje zadeve in pri OZNA za Slovenijo zbralo ogromno arhivskega gradiva, ki sta ga v Sloveniji zapustila italijanski in nemški okupator oziroma predstavništvi NDH, ki sta v času druge svetovne vojne delovali v Sloveniji. Ker so v letih 1945 in 1946 potekali številni sodni postopki proti posameznikom zaradi vojnega sodelovanja z okupatorjem, je bilo ohranjeno gradivo izredno pomembno in ga je bilo treba v celoti pregledati. Zato so zaplenjene arhive centralizirali pri UDBA za Slovenijo ter oktobra 1946 določili skupino ljudi in ji naložili, naj gradivo razvrsti in pregleda. Pričeli so globalno razvrščanje gradiva v tri skupine: slovensko, nemško in italijansko. Delo so v grobem končali do konca leta 1947. Nemško in italijansko gradivo vsebuje razen originalov tudi rekonstrukcije: to so obdelave posameznih dokumentov ali oseb, ki so jih za potrebe povojnih procesov izdelali delavci OZNA oziroma UDV na podlagi originalnih dokumentov in dodatnih zaslišanj oseb.
Ob izdelavi Zakona o arhivih, arhivskem gradivu in arhivskem svetu Slovenije leta 1965 je deveti člen določal, da Republiški sekretariat za obrambo, Republiški sekretarat za notranje zadeve in CK ZKS po zakonu samostojnoopravljajo na ozemlju Slovenije službo varstva arhivskega gradiva za svoj delokrog. V skladu s stališči komisije Izvršnega sveta za reševanje sistemskih in organizacijskih vprašanj v organih za notranje zadeve v Sloveniji je bila konec leta 1966 izvršena koncentracija arhivskega gradiva vseh bivših organizacijskih enot službe državne varnosti v Sloveniji v enoten arhivski fond službe državne varnosti pri RSNZ v Ljubljani. Tedaj je gradivo obsegalo preko 1.000 tekočih metrov. Na podlagi na novo opredeljene vloge in nalog službe državne varnosti je komisija Izvršnega sveta glede arhivskega gradiva zavzela stališče, da je treba arhivsko gradivo ločiti od tekoče dokumentacije in ga urediti po načelih sodobne arhivistike, s tem da se oddvoji za uničenje gradivo iz tistih področij, na katerih služba državne varnosti v bodoče ne bo delala, oziroma odstopi zunanjim institucijam, če ima splošno arhivsko vrednost, ter predpiše postopek za uporabo tega gradiva. Glede na ta stališča je bila v januarju 1967 izvršena administrativno tehnična združitev gradiva službe državne varnosti v stavbi RSNZ v Ljubljani.
Velik del zgodovinskega gradiva iz predvojnega in vojnega časa (slovensko, italijansko in nemško) so po opravljenem popisu v letih 1968 - 1976 odstopili Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (zdaj Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo II Arhiva Republike Slovenije) oziroma CK ZKS (zdaj Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo I AS).
V letih 1968 - 1970 je odsek za izvrševanje kaznovalne politike prešel v sestavo Republiškega sekretariata za pravosodje. Z njim pa so oddali tudi obsežno arhivsko gradivo. Del tega gradiva je bil leta 1981 vrnjen arhivu RSNZ in je bil leta 1992 oddan Arhivu MNZ RS. Inštitutu za narodnostna vprašanja so oddali originalno gradivo o zamejski problematik, Arhivu Republike Slovenije pa celoten arhiv Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev ter številne izjave posameznikov, ki so iz Ljubljanske pokrajine emigrirali v Nemčijo.
Leta 1971 je bil za hranjenje in urejanje gradiva v Arhivu RSNZ izdelan klasifikacijski načrt, ki je gradivo razdelil v kategorije A, B, C in D. V letih 1976 - 1979 je posebna komisija izdelala pravila za ponovno kategorizacijo arhiva in določila navodila za uporabo. Od takrat je bilo arhivsko gradivo hranjeno v dveh delih kot arhiv javne varnosti in arhiv državne varnosti. Njegovo urejanje in vse ostalo v zvezi z njim pa je opravljal peti oddelek Uprave službe državne varnosti (USDV), kar je veljalo do ustanovitve samostojne arhivske enote Arhiva MNZ aprila 1991. V naloge te enote je po zveznem pravilniku spadalo tudi uničevanje arhiva, označenega kot kategorija "A" v primeru neposredne vojne nevarnosti in vojne oziroma izrednih razmer, kar se je tudi dogajalo v letih 1990 in 1991.
Ob ustanovitvi Arhiva MNZ je v njegov sestav avtomatično prešel ves arhiv javne varnosti. Od uprave varnostnoinformativne službe je arhiv postopoma sprejemal zgodovinsko gradivo bivše USDV. V letih 1991 - 1993 je prevzel italijansko in nemško gradivo iz časa pred in med drugo svetovno vojno (približno 15 t.m.), različno gradivo VOS in OZNA ter Narodne zaščite (15.8 t.m.), gradivo ostankov meščanskih strank in raznih združenj iz časa prve Jugoslavije in iz časa druge svetovne vojne (4.5 t.m.), gradivo Kulturbunda (2.8 t.m.), gradivo o informbiroju, povojnih oboroženih skupinah - bandah in povojnih političnih pripornikih (4.1 t.m.), gradivo o povojnih sodnih procesih (10 t.m.). V letih 1993 do 1995 pa je Arhiv MNZ sprejel še gradivo oseb (bivši dosjeji že umrlih oseb) in JEM - kartoni emigracije, skupno preko 77.000 oseb (podatki zbirani leta 1963). Arhivu je priključeno tudi gradivo Senata za prekrške pri MNZ, ki se je nahajalo v prostorih Ministrstva za finance. AS je v letu 1996 prevzel od Slovenske varnostno obveščevalne agencije 827 kolutov mikrofilmov, ki so prav tako del fonda bivše USDV in so po priključitvi Arhiva MNZ Arhivu Republike Slovenije sestavni del fonda. V skladu z novo arhivsko zakonodajo in sprejetim Zakonom o arhivskem gradivu in arhivih iz leta 1997 se je sklepom 64. seje Vlade Republike Slovenije z dne 4. 6. 1998 zgodovinski del Arhiva MNZ izločil in kot Odsek za dislocirano arhivsko gradivo III vključil v Arhiv Republike Slovenije 1. 7. 1998.
Materialni arhiv Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) s predhodniki (gradivo o delu tujih obveščevalnih služb) in del osebnih dosjejev za leta 1935 - 1991 je izročila SOVA 25. 7. 2000. (338 škatel spisovnega gradiva in 45 kolutov mikrofilmov ter 26 kaset mikrofišev).
Gradivo I. brigade VDV je izročil Branko Jerkič Ljubljana v letu 2001. Julija leta 2003 je SOVA predala 924 mikrofišev o procesih med in po drugi svetovni vojni. 23. 10. 2003 je Ministrstvo za notranje zadeve RS izročilo gradivo, nastalo pri poslovanju republiških organov za notranje zadeve od 1945 do 1970 (20 škatel) in gradivo društvenega katastra za leta 1919 - 1941 (1 knjiga). Del gradiva SOVA s predhodniki je predal Srečko Brišar leta 2004.Del gradiva (28 šk.) je izročila SOVA 23.10.2006.
Prevzem 2006: arhivsko gradivo v škatlah 1-8 in 13-16 se v skladu z dogovorom med ARS-jem in SOVO z dne 3.2.2005 (nanaša se na gradivo, ki je po mnenju SOVE občutljivo iz varnostnega vidika za Republiko Slovenijo) do preklica hrani na sedežu SOVE, Stegne 23e.
Prevzem 2007: 2 škatli gradiva Službe državne varnosti (seznami dosjejev) je SOVA izročila ARS februarja 2007. V letu 2007 je Ministrstvo za notranje zadeve RS izročilo 696 škatel gradiva MNZ LRS, Drž. sekretariata za notranje zadeve LRS in RSNZ SRS (6 prevzemov).
30. 11. 2007 je SOVA izročila 116 škatel gradiva predhodnikov (OZNE, UDV in USDV). 20. 3. 2007 je SOVA izročila digitalno gradivo - delno verzijo t.i. Centralne aktivne evidence s področja državne varnosti (37 datotek).
04.06.2008 je SOVA izročila 528 škatel gradiva predhodnikov, 2 zaboja magnetofonskih trakov, 3498 mikrofilmskih žepkov, 1051 mikrofišev, 2 CD nosilca in digitalno gradivo iz t.i. elektronske baze delovnih gradivo ("Razvid"), I. del (23.573 datotek). Večina gradiva je nedostopna za uporabo do leta 2044.
Ob prevzemu leta 2004 je bila v skladu s tedaj veljavnim ZAGA (Ur.l. RS št. 20/1997) za del gradiva (812 osebnih dosjejev) s prevzemnim zapisnikom (št. 677-03-38/03 MZu z dne 28.06.2004) določena ločena hramba na sedežu izročitelja (SOVA) in prenos gradiva v Arhiv RS leta 2025. O pogojih hrambe in uporabe je bil med Arhivom RS in SOVO dne 03.02.2005 sklenjen poseben Dogovor o hranjenju in uporabi arhivskega gradiva. Dne 10.05.2005 je bilo pod enakimi pogoji z Aneksom št. 1 gradivu t.i. Priloge 2 še gradivo t.i. Priloge 3 (del šestih zbirnih dosjejev) in t.i. Priloge 4 (del t.i. Materialnega arhiva, 121 zadev). S sprejemom ZVDAGA je prišlo do drugačne zakonske ureditve, ki ni več dopuščala nedostopnosti gradiva nekdanje SDV, nastalega pred 17.05.1990 zaradi morebitne ogroženosti interesov države v primeru razkritja gradiva. Zgoraj navedeno gradivo je bilo iz posebne omare v prostoru stalne zbirke gradiva SOVA junija 2008 najprej preseljeno v poseben prostor na sedežu SOVA, nato pa je bilo dne 28.06.2011 preseljeno v skladiščne prostore ARS na Zvezdarski ulici.
Prevzem 2013 (spisovno gradivo): Arhivsko gradivo je bilo prevzeto v skladu s 55. členom Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Ur.l. RS, št. 23/1999) ter na podlagi Sporazuma med Arhivom RS in SOVA z dne 7. 2. 2013. Gradivo, nastalo v zadevah, ki so bile formalno odprte po 17. 5. 1990 je bilo razdeljeno glede na mejni datum iz 3. odstavka 65. člena ZVDAGA (Ur.l. RS, št. 30/2006). Gradivo po mejnem datumu je zadržala SOVA do izteka roka nedostopnosti.
Prevzem 2013 (tiski): Arhivsko gradivo je bilo prevzeto v skladu s 55. členom Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Ur.l. RS, št. 23/1999) Gradivo je bilo prevzeto ob upoštevanju 40. člena ZVDAGA in Priloge 1 UVDAG, pa tudi predhodne prakse prevzemanja ohranjenega gradiva nekdanje SDV v letih 2006 in 2007. Tiski so nastali pred mejnim datumom 17. 5. 1990.
Prevzem 2014: V letu 2014 je SOVA izročila 13 škatel gradiva USDV in CSDV 14. 3. 2014 ; 30. 5. 2014 je izročila 18 škatel tiskov, in digitalno gradivo (2067 datotek) delovnih gradiv 1988-1990 ter II. del t.i. elektronske baze delovnih gradiv (Razvid); 23. 6. 2014 je izočila 41 mikrofilmskih žepkov gradiva
9. 1. 2015 je Študijski center za narodno spravo izročil 6 knjig gradiva (knjige pripornikov, delovodniki zaporov Ptuj in Maribor). Izročitelj je gradivo pridobil pri Ministrstvu za pravosodje, slednje pa ga je leta 2008 prevzelo od Zavoda za prestajanje kazni Maribor (del Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, sicer organa v sestavi Ministrstva za pravosodje). 6.3.2015 je g. Dušan S. Lajovic izročil 549 kosov mikrofišev Centralne aktivne evidence, ki jo je vodila Uprava za informatiko pri RSNZ SRS.
Leta 2016 so bile fondu priključene 3 škatle gradiva ukinjenega fonda SI AS 225, Ministrstvo za notranje zadeve LRS, ki vsebinsko sodi med gradivo fonda Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS. Omenjeno gradivo je Arhiv RS prevzel od RSNZ SRS 17.10.1973.
20.6.2016 je Ministrstvo za notranje zadeve predalo 28 škatel arhivskega gradiva, ki se nanaša na področje gasilstva in je nastajalo v obdobju 1947 in 1972. Arhivsko gradivo je bilo najdeno v kletnih prostorih MNZ na Beethovnovi 3 v Ljubljani pri selitvi na novo lokacijo.
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je 22. 2. 2017 izročila 2 dokumenta 1986-1988.
9.3.2018 je Arhivu RS 1 škatlo gradiva, ki je bilo najdeno ob prenovi hotela Jama v prostorih nekdanjega prisluškovalnega centra, izročila družba Postojnska jama d.d..

Elementi vsebine in ureditve

Vsebina PE:- Nemško medvojno okupacijsko gradivo - originali:
knjige o nemški obveščevalni službi med II. svetovno vojno/ Reichssicherheitshauptamt (RSHA)/ BdS Beograd, Trst/ Kommandeur der Ordnungspolizei (KdS) Maribor, Bled/ Geheime Staatspolizei (GSP) Jesenice, Škofja Loka, Celovec, oporišče Mislinja, oporišče Vransko, oporišče Prevalje, Maribor, Ribnica na Pohorju, oporišče Vitanje, oporišče Bizeljsko, Celje, oporišče Šoštanj, Gradec, Mozirje, oporišče Gornji Grad, Ljutomer, oporišče Sv. Lovrenc na Pohorju, Ptuj, Trbovlje, Brežice, oporišče Braslovče, Radovljica, Litija, oporišče Zagorje ob Savi, oporišče Slovenske Konjice, Kamnik, Slovenj Gradec, Št. Pavel pri Preboldu, oporišče Šmartno na Pohorju, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Bled, obmejni policijski komisariat Lipnica, Dunaj/ obmejne policijske postaje Mureck, Dobova, Beljak, Radgona, Sevnica, Spielfeld, Altenmuhr, St. Veit, Brežice, Ljutomer, Škofja Loka, Radlje ob Dravi, Braslovče, Trbovlje, Zagreb, Lipnica, Kamnik, Gornja Radgona, Gornji Grad, Maribor, Dunaj, Bled/ borbena skupina Treeck/ Divizija Brandenburg/ Sonderkommando Kraus - Št. Vid/ Višji vodja SS in policije Trst/ Vodilni štab za borbo proti bandam v Ljubljani, na Spodnjem Štajerskem/ Geheime Feldpolizei/ Waffen SS/ Sturmabteilungen (SA)/ Volkssturm/ Abwehr/ SÜD Ost Institut Wien/ Nemški konzulat Zagreb, Ljubljana/ personalni listi pripadnikov žandarmerije iz Spodnje Štajerske/ Hitlerjugend/ Kärntner Volksbund/ Kulturbund/ NSDAP/
- Nemški medvojni arhiv - rekonstrukcije:
seznam agentov in nemških uslužbencev med vojno/ naslovi organov in agentov nemške OS, ki so sedaj v Avstriji/ nemška OS - elaborati/ delovanje nemške OS na Štajerskem med okupacijo/ delovanje Nemcev med vojno na Gorenjskem/ delovanje nemške OS v ljubljanskem bazenu/ RSHA - splošno/ BdS - splošno, Beograd, Bled, Trst/ KdS Maribor, Bled, izpostava Ljubljana/ GSP Jesenice, Škofja Loka, oporišče Mislinja, oporišče Vransko, oporišče Prevalje, Dravograd, oporišče Ribnica na Pohorju, oporišče Vitanje, Rače, Kostanjevica, Lendava, Bizeljsko, Maribor, Celje, oporišče Šoštanj, Gradec, Mozirje, oporišče Gornji Grad, Šmarno na Pohorju, Ljubno, Luče, Rečica v Savinjski dolini, Šmarno ob Paki, Velenje, Brežice, Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Ptuj, Trbovlje, Braslovče, Radovljica, Luče, Litija, Zagorje ob Savi, Slovenske Konjice, Kamnik, Slovenj Gradec, Št. Pavel pri Preboldu, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Dunaj/ specialne organizacije Gestapa za borbo proti NOB v Sloveniji/ Marko Forte: Gestapo v Trbovljah/ obmejne policijske postaje Bohinjska Bistrica, Dobova, Laze, Mursko Središče, Rateče, Rogaška Slatina, Sevnica, Zavrč pri Ptuju, Št. Vid/ obmejna policija - splošno/ SD Ptuj, Celje, Kranj, Celovec, Slovenske Konjice, Radovljica, Brežice, Ljutomer, Marenberg, Slovenj Gradec, Trbovlje, Kamnik, Gornja Radgona, Gornji Grad, Maribor, Dunaj, Gradec/ borbena skupina Treeck/ divizija Brandenburg/ Sonderkommando Kraus/ Višji vodja SS in policije Trst/ vodilni štab za boj proti bandam v Ljubljani/ GFP v Jugoslaviji/ Urad za utrjevanje nemštva na Gorenjskem/ Werkschutz/ Waffen SS/ nemške policijske enote/ SA - jurišni bataljon NSDAP Alpski polk Tagliamento/ nemška žandarmerija/ Wehrmanschaft/ preseljevalni lagerji KdS Maribor - meljska kasarna, Rajhenburg/ divizija Prinz Eugen/ nemška policija, razni pravni predpisi po letu 1940/ Volkssturm/ Abwehr - Primorska, seznam agentov Abwehra v Sloveniji, Rücknetz - šole tolmačev Gradec, Dunaj, Abwehr v Avstriji, AST München, AST Ljubljana, Abwehr v Sloveniji, delovanje Abwehra na področju Celja in Maribora, Abwehr Zagreb/ Preskrba z energijo Spodnja Štajerska/ nemški konzulat v Zagrebu, Ljubljani/ Civilna uprava CdZ na Spodnjem Štajerskem, za Jadransko Primorje, v okupiranih področjih Koroške in Štajerske, Landrat Kranj, Kamnik/ kriminalna policija (KRIPO) Celje, Ptuj, Maribor/ Obveščevalna služba žandarmerije na Gorenjskem in Koroškem/ Begunje - policijski zapori/ Meljska kasarna Maribor/ nemška taborišča Buchenwald, Dachau,Sachenhausen, Auschwitz, Borl, Salzburg, Mauthausen, Ravensbrück/ KVB in NSDAP na Gorenjskem in jugoslovanskem delu Koroške/ Kulturbund/ Štajerska domovinska zveza/ NSDAP/
- Italijansko medvojno okupacijsko gradivo - originali: seznam krajev v Ljubljanski pokrajini/ pregled občin po stanju ob koncu leta 1940/ prefekture Gorica, Pula, Trst, Videm/ kvesture Gorica, Ljubljana, Pula, Trst, Videm/ Publica Sigurezza (PS) Koper, Ljubljana, Postojna, Pula, Trst, splošno/ CCRR Gorica, Koper, Ljubljana, Pula, Trst/ SIM center CS: za Benetke in Bolzano, za Ljubljano, SIM Trst, Videm/ OVRA/ italijanska vojska v Ljubljanski pokrajini/ italijanski konzulati med okupacijo v Celovcu, Grazu, Ljubljani/ Edinost Trst/
- Italijanski medvojni arhiv - rekonstrukcije:
IOS v Slovenskem Primorju in Ljubljanski pokrajini pred in med vojno, na področju Idrije, Gorice, okraja Postojna, na področju bivšega okraja Tolmin, sodelavci IOS pred in med II. svetovno vojno/ Kvestura Trst, Ljubljana, splošno/ Obmejni komisariat PS Postojna, PS - splošno/ CCRR Trst/ OS CC RRA/ SIM v Italiji, Ljubjana, Trst/ OVRA - splošno, seznam bivših organov/ OC XI. Corpo d'Armato v Ljubljani/ Divizija Isonzo/ OC Comando XI. Corpo d'Armato/ OC VIII Armade v Trstu/ PNF za Ljubljansko pokrajino/ Organizacija Capilare - obveščevalna služba PNF/ Visoki komisariat Ljubljana/ SID - Servicio Informatione Difensa/ UPI - OS fašistične milice/ Milizia confinario - obmejna milica/
- Arhiv izvenljubljanskega VOS-a in OZNE - originali:
Centralna komisija VOS/ OZNA za Jugoslavijo/ ONZ - obveščevalni oddelek pri ONZ in NZ/ OZNA za Slovenijo - načelstvo, I. oddelek, II. oddelek, III. odsek, IV. in V. odsek, za oblast VII. korpusa, načelstvo in I. sekcija, II. sekcija, III. sekcija/ Novo mesto - okrožna komisija VOS, okrožna izpostava ONZ in obveščevalni oddelek/ Ribnica OK VOS/ Vrhnika, Cerknica, Velike Lašče, Kočevje/ Notranjsko okrožje VOS, OZNA, VS/ Ribniško-notranjsko okrožje VOS/ Dolenjsko okrožje - pooblaščenec OZNA/ okrožje Grosuplje-Stična/ Bela krajina - okrožje VOS, VS, ONZ, obveščevalni oddelek, OZNA, okrožje/ Dolenjska, Bela krajina, Notranjska - okrožje VOS/ PK VOS, obveščevalni oddelek in ONZ za Gorenjsko/ PK VOS za Primorsko/ Pokrajinska izpostava ONZ in obveščevalni oddelek za Primorsko/E-kartice za Primorsko/ Odsek za oblast IX. korpusa - I., II., III. sekcija, seznami, kartoteka/ okrožje Škofja Loka - ONZ, VOS, OZNA, okraj Selce, okraj Medvode/ okrožje Kranj/ okrožje Jesenice, okraj Radovljica, Bohinj, Bled, Gorje, Jesenice/ okrožje Kamnik/ okrožje Dolomiti/ okrožje Slovenska Istra/ okrožje Kras/ okrožje Kanal/ okrožje Gorica/okrožje Vipava/ okrožje Trst, okrožje Tržič/okrožje Tolmin/ okrožje Brda/ okrožje Pivka/ okrožja Idrija/ okrožje Brkini/ okrožje Baško/ okrožje Benečija/ Severnoprimorsko okrožje/
Južnoprimorsko okrožje/ Zapadnoprimorsko okrožje/ Srednjeprimorsko okrožje/ PK VOS za Koroško in pokrajinsko poverjeništvo ONZ/ Severna Slovenija - PK VOS, ONZ, obveščevalni oddelek, NZ/ OZNA za oblast Štajerske in Koroške/ okrožje Litija/ okrožje Revirji/ Savinjsko okrožje/ okrožje Celje/ okrožje Maribor/ ostala štajerska okrožja/ pooblaščenstvo OZNE za Italijo/ pooblaščenstvo OZNA V. prekomorske brigade/ GŠ NOV in POS ter obveščevalni oddelek/ kontraobveščevalni oficir XX. brigade/ OZNA za letališče/ kontraobveščevalni oficir in pooblaščenec OZNA XIV. brigada/ Pooblaščenec OZNA v Biogradu in Novem/ avstrijski bataljon/ kontroliranci OZNA v vojaških edinicah/ angleška vojna misija pri GŠS in Jugoslavije/ ruska vojaška misija pri GŠS/ ameriška vojna misija pri GŠS/ češka vojna misija pri GŠS/ III. operativna zona - obveščevalni oddelek/ Kamniško-zasavsko vojno okrožje/ Gornjesavinjsko vojno področje/ Kozjansko vojno področje/ IV. operativna zona - obveščevalni oddelek in koordinacijski oficir/ XIV. divizija/ VI. in IX. brigada/ I., II., VII., IX., XIII. SNOUB/ odredi: Kozjanski, Koroški, Kamniško-zasavski, Pohorski, Lackov, Kokrški/ XVIII. divizija/ IV., V., VIII.SNOUB/ IX., X. brigada/ XII., XV. SNOUB/ I. slovenska artilerijska brigada - OZNA/ odredi: Kočevski, Belokranjski, Dolenjski, Notranjski, Istrski/ vojna področja: novomeško, istrsko, belokranjsko, notranjsko, dolenjsko/ komande mest Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Stari trg/ VII. korpus/ XV. divizija/ XXXII. divizija/ III., VII., XVI., XVII., XVIII., XIX. SNOUB/ odredi: Jeseniško-bohinjski, Gorenjski, Idrijsko-tolminski, Brišo-beneški/ IX. korpus/ XXX., XXXI. divizija/ vojna področja: vipavsko, gorenjsko, kobariško/ divizija VDV in brigade/ I. divizija NO KNOJ/ dolomitski odred/ seznam ponesrečenih avionov oziroma padalcev med vojno na ozemlju Slovenije/ kartoteka OZNA/
- Sekundarno gradivo OZNA:
seznam in biografije še živečih članov VOS/ seznami in biografije padlih VOS-ovcev/ organizacija obveščevalne službe med vojno/ razni seznami s področja Ljubljane/ kratke oznake sovražnih organizacij/ razne kartoteke in seznami ljubljanske VOS/ indeks oseb, ki nastopajo v ljubljanskem VOS/ akcije VOS - justifikacije/ spomini in članki o delovanju VOS/ članki in navodila, korespondenca članov vodstva NOG/ ONZ - organizacija/ VOS - organizacija/ poročila, poslana na CK 1941-1945/ Narodna zaščita/ OZNA/ vojaška in civilna razdelitev Slovenije/ razstava NZ 1954 in 1964/ zgodovina VOS/ važnejši dokumenti o obveščevalni službi med vojno/ važnejši datumi med II. svetovno vojno/ fotografije punktov, ki jih je uporabljala ljubljanska VOS - enako za tržaški VOS/ zastava VOS/ podatki o padlih pripadnikih VDV, OZNA in DV, JV in LM/ pripadniki NZ padli do 15. 5. 1945/ padli - nepobjedjeni 1944-1964/ simpozij o VOS in NZ/ pregled člankov, izdanih ob 13. 5. 1979/ zvezna razstava Varnost in družbena samozaščita/ razstava VOS OF ob 40-letnici VOS/ I.brigada VDV 1944-1945 1š/
- Arhiv ljubljanske VOS - prepisi:
korespondenca Zdenke Kidrič/ poročila CK-ju: Lidije Šentjurc, Zdenke Kidrič, Iva Svetine, Vitala Oblaka/ politično obveščevalna služba: poročila CK-ja Svetina - Tomšič Miri, Svetina - Tomšič Mire CK-ju, poročila in pregledi poslani CK-ju, pisma Zdenke Kidrič Edvardu Kardelju/ specialna obveščevalna poročila: poročila Toneta Čufarja, poročila Dušana in Borisa Kidriča Zdenki Kidrič 1942/ politično - obveščevalna služba: korespondenca med Ivom Svetino, Vitom Kraigherjem in Zdenko Kidrič junij 1942 in korespondenca Ivo Svetina - Zdenka Kidrič 1942/ specialna obveščevalna služba: korespondenca Ivo Svetina - Zdenka Kidrič 1943, korespondenca Zdenka Kidrič - Ivo Svetina - Vito Kraigher - Vital Oblak 1943, poročila za vpis v arhiv Vladimira Svetina 1943/
- Originali in prepisi ljubljanske VOS:
poročila Rudija Janhube, Anžurja, Stane Brezar, Borisa Debevca, Lidije Dermastia, Vladimira Diehla, Stane Gerk, Vladimirja Kadunca, Kocmurja, Miloša Kobala, Franca Kosa, Bojana Kukeca, Vlada Majhna, Marjana Medveščka, Jožeta Nedoga, Melite Nedog Martin, Vitala Oblaka, Franca Rupnika, Franca Scagnettija, Stanka Sotoška, Bogdana Šventa, Miloša Ogrizka, Dora ali Dicconija, Milana Lebana/ sledilska poročila: Hilde Janhuba, Alenke Riesmal, Staneta Runka, šifre/ masovna obveščevalna služba: poročila iz let 1942, 1943, 1944, poročila iz let 1942, 1943 in razna poročila v raznih razdobjih/ gospodarska obveščevalna služba/ vojaška obveščevalna služba: o gibanju sovražnih enot na železnici, o sabotažnih dejanjih NOV in POJ z grafikoni železniške proge, s skicami, Angležem in Rusom, prestreženo pismo angleškega obveščevalca o radijskem oddajanju iz Trsta, korespondanca o vojaških poročilih Zdenka Kidrič - Zdravko Lenščak - Vito Kraigher, vojaška poročila Alenka Benko-Lide, Vlada Benka-Leona, Karla Destovnika-Korla, Nede Gerzinič-Rok, Brede Guzelj-Gaspari in Janeza Hellerja-Toma/ poročila o likvidaciji bele garde na Ježici, o zaslišanju bele garde iz Dobrunj in na Bizoviku o delovanju bele garde v Devici Mariji v Polju/
- Provale:
študentska mladina v Ljubljani 1941/ Leopoldina Mekina/ mladinske organizacije v Ljubljani 1943/ Roman Golob 1941/ Slavko Gabrenja 1942/ Sv.Jakob 1943/ Gosposvetska ulica 13 Ljubljana/ Centralna tehnika 1943/ Sv. Križ pri Trstu 1942/ partijske organizacije Trst, Koper, september 1943/ v Prekmurju 1941/ v okolici Ptuja 1941-1942/ čevljarska delavnica Bevke/ Urbanc Janez Kranj 1942/ CK KPS decembra 1941 v Ljubljani/ tovarna Saturnus 1942/ Centralna tehnika v Ljubljani 1942/ Pivovarna Union 1943/ deset bunkerjev OF v Ljubljani 1943/ NZ v Tobačni tovarni 1943/ signalna delavnica 1943/ za Bežigradom 1943-1944/ pri ECŽ v Ljubljani 1943/ odkritje partizanske tiskarne v Mostah 1942-1943/ OF organizacija v Laškem 1942/ v cinkarni Celje 1942/ OF organizacija v Litiji 1942/ OF organizacija v Makolah 1942/ OF organizacija v Ormožu 1944/ skupina partizanov v župnišču Št. Vid v Slovenj Gradcu 1943/ OF organizacija v Zidanem Mostu 1944/ OF organizacija v Medvodah 1942 in 1944/ OF organizacija v Radečah pri Zidanem Mostu 1944/ OF organizacija na Vranskem 1942/ bunker v Srednji vasi - Poljane 1943/ mladinska organizacija v Celju 1944/ OF organizacija v Žalcu 1944/ OF organizacija v Kajlgrabnu pri Laškem 1942/ OF organizacija v Kogu 1941/ OF organizacija na Bledu - Mlino/ mladinska organizacija v Trbovljah 1944/ OF organizacija v Škofji Loki 1942-1945/ OF organizacija v Slovenski Bistrici/ partizanski bunker v Trnovskem gozdu 1944/ OF organizacija v Gornji Radgoni 1944/ mladinska organizacija v Koreni - Maribor 1944/ mladinski bunker na Križni gori 1944/ OF organizacija na Hrušici - Jesenice 1942/ OF organizacija v Kranju 1942-1944/ AFŽ in OF v Kamniku 1943/ KP v Mariboru in Celju 1941/ partizanski bunker v Mostecu - Ptuj 1944/ Jugoslovanski narodnoosvobodilni komitet Dunaj/ Koroški komitet Dunaj/
Slovenska kmečko delavska sloga v Zagrebu - Horvat Pavle/ Slovenski RK Zagreb/ seznam rešenih na Verdu/ Rock Blaž - Biba/
- Gradivo Narodne zaščite, Narodne milice:
Narodna zaščita Štajerska: pokrajinsko načelstvo NZ za Štajersko/ Okrožna načelstva NZ Dravograd, Kozje, Maribor/ okrajna načelstva NZ Celje-okolica, Jurklošter-Laško, Marenberg, Maribor, Mozirje, Pilštajn, Planina-Sevnica, Ptuj, Rogatec, Senovo-Blanca, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Št. Rupert, Šmarje, Šoštanj, Videm-Brežice, Vransko/
Narodna zaščita Primorska: PI ONZ za severno Primorsko, pokrajinsko načelstvo NZ za Slovensko primorje/ okrožno načelstvo NZ za Baško, Brda, Brkine, Goriško, Idrijo, Kanalsko, Kras, za severno Primorsko, za srednjo Primorsko, za zahodno Primorsko, za južno Primorsko, za Tolminsko, za Tržaško, za Vipavsko/ okrajna načelstva NZ za Bovško, Tolminsko, Bače, Baško-Cerkljansko, Brda, Cerkno, Idrijo, Kanalsko, Kobariško beneški okraj, Miren, Pivko, Podnanos, Postojno, Rihenberg, Sežano in Vojsko Črni vrh/
Narodna zaščita na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini: okrožna načelstva Bela krajina, Grosuplje, Novo mesto, Ribnica/ okrajna načelstva NZ Dobrnič, Dragatuš, Gradac, Kočevje, Kostanjevica, Mirna, Mirna Peč, Mokronog, Velike Lašče, Zagradec, Stopiče, Suhor, Sv. Križ, Šmarjeta, Trebnje, Trebelno, Veliki Gaber, Vinica, Zagradec, Žužemberk, Črnomelj, Metlika, Novo mesto-okolica, Semič/
Narodna zaščita za Ljubljano: načelstva narodne zaščite, tečaji narodne zaščite, okrajni odbor OF Bloke, Cerknica/
Narodna milica: okrožje Novo mesto/ okrajno načelstvo NM Črnomelj, Metlika, Mokronog, Novo mesto-okolica, Trebnje/ Narodna milica na Štajerskem/ Ministrstvo za notranje zadeve, Narodna milica, 10-letnica Narodne milice/
- Partizansko časopisje/ partizanski grobovi/ gasilstvo/ razno gradivo/
- Obveščevalne službe do leta 1945:
konzulati v Ljubljani pred in med vojno - rekonstrukcije/ francoska OS pred vojno v Jugoslaviji - rekonstrukcije/ ruska društva in organizacije v Sloveniji od leta 1921 do 1945/ angleška OS pred in med vojno v Sloveniji/ masonijerija - prostozidarstvo - rekonstrukcije/ angleški konzulat pred in med vojno v Ljubljani - elaborat/ Rotary klub/ Policijska direkcija Dunaj do leta 1923 - elaborat/ Policijska direkcija Gradec od leta 1938/ Informativna pisarna banskeuprave - rekonstrukcija/ jugoslovanska policija do leta 1941/ Jeseniški komisariat/ jugoslovanska obveščevalna služba/ sodelavci bivše JOS/ bivša JOS/ Mestna policija Celje/ Obmejni komisariat Rakek/ Obmejni komisariat Dravograd/ Štab komande Dravske divizije 1940/ tuje agenture v vladi, vojski in pomembnih organizacijah v stari Jugoslaviji/ zaslišanja oseb, ki govorijo o JOS, seznam oficirjev bivše jugoslovanske vojske/ madžarska OS od leta 1945/ kvizlingi/ pregled političnih in vojaških ustanov med okupacijo v Ljubljani/ tisk in propaganda med okupacijo/ slovenska reakcija med vojno/ ilegalna imena slovenske reakcije med vojno/ legije/ Slovenska zaveza/ SNVZ/ Slovenski narodni odbor/ slovenska duhovščina v času okupacije/ razna korespondenca v času okupacije/ kraljevska emigrantska vlada v Londonu med II. svetovno vojno/Črna roka/ Politični oddelek ljubljanske policije med okupacijo/TOS - obveščevalna služba pokrajinske uprave/ Informativni urad pokrajinske uprave/ Narodnostni referat Novo mesto/ Narodnostni referat na Notranjskem/
Policijski varnostni zbor v Ljubljani/ Državna obveščevalna služba (DOS), obveščevalna služba plave garde/ plavogardistične organizacije/ Narodna legija/ četništvo na Primorskem/ JV in Novak ob kapitulaciji Italije/ Strniševa obveščevalna služba/ Be-ga na sektorju Št. Jošta, Dolomitov, Sv. Križa pri Litiji/ Slovenska legija/ DMB elaborat/ seznam pripadnikov DMB/ domobranci v taborišču Vetrinj na Koroškem/ domobranstvo na Gorenjskem/ Dekliška legija/ obveščevalna dejavnost DMB/ MVAC/ stranke do 1945/ bivše meščanske stranke/ seznam vidnejših bivših slovenskih politikov/ SLS na Primorskem/ Slovenska ljudska stranka 1918-1940/ JSDS/ SDS/ Kmečko delavska stranka/ meščanske stranke na Primorskem/ akademska društva v Ljubljani/ Akademski klub Straža/ Krščanski socialisti/ ORJUNA 1924/ Katoliška akcija/ JNS 1936, 1938/ društvo Kazina v Ljubljani, Samostojna kmečka stranka/ Napredna delovna skupnost/ Zbor - Ljotičevci/ OJNS 1937-1940/ dnevnik škofa Jegliča/ arhiv dr. Šmajda - originalni dnevnik 1941-1945/ podatki za osebe iz Šmajdovega, Casarjevega dnevnika/ indeks oseb ostankov meščanskih strank/ gradivo o pripadnikih Kulturbunda: povojna zaslišanja oseb pripadnikov Kulturbunda in druga pričevanja o njihovem delovanju/ OZNA, KNOJ 1945-1946/ DV za Tržaško okrožje 1945 do 1946, pooblaščenstvo OZNA I. slovenske divizije NO, štab II. brigade SDNO, obveščevalni center 1945, II. divizija KNOJ obveščevalni oddelek 1945/
- Povojna dokumentacija o političnih obsojencih 1945-1950:
seznam političnih obsojencev, dezerterji iz NOV, zajeti partizani, domobranci, ki so bili v taborišču Teherje in obsojeni od vojaškega sodišča v Celju, vojni zločinci in kolaboracionisti s področja Istre in Julijske krajine, španski borci, seznam pripornikov - knjige I. do XI., seznam pripornikov Studenci pri Mariboru 1945-1946, seznam obsojencev v taborišču Kočevje 1945-1946, obsojenci I. delavskega bataljona belokranjskega vojnega področja 1944-1945, seznam obsojenih v kazenskem taborišču Teharje 1945-1946, seznam obsojencev v kazenskem taborišču Brestanica leta 1945, seznam obsojencev KPD Novo mesto/ obsojeni po informbiroju: originalne sodbe, zaslišanja in odpustnice z Golega otoka/
bande in ilegalne organizacije po vojni: bande Palček, Poklač, Franca Požara, Serneca, Martina Tomaniča, Šajnovič, začetek in konec banditizma na Štajerskem, Slanova banda, Markojeva banda, Glušičev obveščevalni center Salzburg, Grom - ilegalna organizacija Poljčane, banda Rigo Murati, NKKJ-OC-400 Graz, posamezni banditi ali skrivači, Mladi muslimani, Center 101 - Drčar Ivan, Sako - ilegalna organizacija Balkanska straža, banda Jakoba Žaklja - Št. Jošt, GRI - ilegalna organizacija, OBO Maribor SPA, Center 501 - Grum Franc, Skamličeva banda, Humska banda, banda Ivana Slavca, banda Ahačič - Lauseger, umor uslužbenca DV Jordana, analize 1945-1951, banda Jakoba Zajca - Celje, banda Sladki Vrh, Lastovica, teroristične organizacije in bande v SFRJ1945-1950 in fotografsko in dokumentarno gradivo o bandah/
- Sodni postopki proti aktivnim oficirjem okupatorske vojske med II. svetovno vojno v Sloveniji: sodbe in zaslišanja obsojencev, 1946-1950; Vojaško sodišče IV. armade.
- knjige pripornikov (prevzem 2015): register pripornikov (OZNA, UDV) Maribor (1945-1953), knjiga pripornikov Okrajnega zapora Ptuj (1945-1950), knjiga obsojencev (Ptuj, 1946-1948), delovodnika zaporov Ptuj in Maribor (1946-1950 in 1951-1952)
- Procesi:
Nagode in soobtoženi 1947, Majer Kaibitsch 1946, Šolar in soobtoženi 1952, Rainer in soobtoženi 1947, Bitenc in soobtoženi 1948, Rupnik in soobtoženi 1946, Stage Kurt in soobtoženi 1947, Božični proces 1945, Nurnberški proces, Tolminski proces 1952, Kočevski proces 1943, proces proti partizanom v Trstu 1947, Draža Mihajlović 1946, Dachauski proces 1948, obnova procesa Rižarna 1975/
- Dokumentarno gradivo za posamezne osebe, ki zajema originalno dokumentacijo in določene ugotovitve o navedeni osebi: JEM dosjeji/ emigracija/ beli emigranti - zgodovinski pregled 1918-1941/ Sovjetska OS v Jugoslaviji SMERŠ/ Komandantura NKVD SMERŠ v Prekmurju in na Štajerskem/ Češki konzulat v Ljubljani 1945-1948/ Angleški konzulat v Ljubljani 1940-1945/ Ruska vojaška misija pri GŠS/ Zavezniška vojaška uprava v STO - mesečna poročila iz leta 1947/ seznam oseb v angloameriškem ujetništvu/ nemški vojni ujetniki v Sloveniji/ Volksdeutscherji 1952/ dokumentarno gradivo o vojnih ujetnikih v času II. svetovne vojne - ruski vojni ujetniki/ dokumentarno gradivo o informbiroju - rekonstrukcije 1951-1970/ organizacija TIGR - vsebuje medvojno in povojno dokumentacijo/Senat za prekrške pri MINOT 1951 - duhovniki - odločbe senata za prekrške, arhiv upravnega kaznovanja/
-Gradivo o delu tujih obveščevalnih služb (materjalni arhiv SOVA s predhodniki) in osebni dosjeji 1935-1991, 338 š/
- Akcije Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS:
CENTER 80 - smrt Josipa Broza-Tita, MIR 1961 - konferenca neuvrščenosti, SAVA 1977 - konferenca neuvrščenosti, analize SDV ZSNZ SFRJ v zvezi s sovražno in teroristično dejavnostjo ekstremne jugoslovanske emigracije 1972-1975, gradivo o stikih s tujimi varnostnimi organi 1961, 1972, 1974, 1975, 1977, 1980, 1981, 1982, gradivo o organizaciji in sistemizaciji SDV RSNZ SRS 1941-1967/
Arhiv Srednje gasilske šole pri MNZ RS 1960-1991, 25š/
Gradivo republiških organov za notranje zadeve (letna poročila in drugo) 1945-1970, 20 š/
-Društveni kataster 1919-1941, 1k/
- Letna poročila Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS 1971-1985/ letna poročila organizacijskih enot 1948-1990/ seznami delavcev 1945-1982/ statistična poročila ljudkse milice 1960-1967/ dokumenti Uprave za organizacijo in kadre 1944-1961/ osebni arhiv Eda Brajnika-Štefana 1941-1983/ fotoalbum: poslednja pot Branka Ivanuša, 23. 6. 1955/ zapisniki sestankov odbora VOS OF 1976-1991/ akt o ustanovitvi Sveta raziskovalnega projekta o zgodovini VOS OF, NZ, OZNE in VDV 1982/ gradivo Društva piscev zgodovine narodnoosvobodilnega boja in revolucije 1983-1991/ gradivo nastalo ob prosalvah in praznovanjih obletnic organov za notranje zadeve VOS OF, NZ in OZNA, 1976-1991/ negativi filmov: birme v različnih krajih po Sloveniji, cvetna nedelja v Ljubljani, pogreb dr. A. Korošca, 1942-1944, 86 š (š. 1529-1614)/
- Letna poročila organizacijskih enot 1945-1989/ letna poročila policijskih uprav za notranje zadeve 1949-1988/ evidence dokumentarnega gradiva RSNZ 1965-1990/ evidence službe MOB zadev 1974-1991/ izobraževanje in tečaji 1948-1975, 38 š (š. 1615-1652)/
- Kadrovske zadeve 1967-1981/ dokumenti postaj ljudkse milice 1951-1967/ literatura, izdana v tujini 1956-1985, 97 š (š. 1653-1749)/
- Splošne in zaupne zadeve Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS 1971-1980, 145 š (š. 1750-1894)
- Splošne in zaupne zadeve Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS 1981-1990/ zaključni računi 1949-1988/ zaključni računi Centra za oskrbo Gotenica 1950-1989/ programi dela 1971-1989, 186 š (š. 1895-2080)
- Samoupravljanje v ONZ 1966-1990/ pregled tiska 1973-1990/ publikacije, tiskane v oddelku za grafiko 1983-1990/ filmi 1960-1972/ gradivo UNZ Trbovlje 1981-1991/ gradivo PU Ljubljana 1967-1990, 144 š (š. 2081-2224)
- Gradivo služb državne varnosti:
slovenska in jugoslovanska emigracija 1978-1990/ neoinformbirojevci 1971-1990/ študentje v tujini 1977-1986/ varovanje in kontraobveščevalna zaščita mej, posameznih služb, območij, objektov, prireditev, vojaških vaj, posameznikov 1965-1990/ cerkvene strukture 1982-1990/ razmere v posameznih podjetij 1972-1990/ tuje filmske družbe in novinarji 1973-1987/ pobegi vzhodnoevropskih državljanov na zahod preko SFRJ 1963-1987/ anarholiberalisti 1982/ dogovarjanja s tujimi kreditorji 1984-1988/ mešana podjetja v tujini in zunanjetrgovinska predstavništva 1977-1990/ slovenski nacionalizem 1987-1990/ pravoslavna cerkev in srbski nacionalizem 1985-1990/ islamske organizacije v Jugoslaviji in muslimanski nacionalizem 1983-1987/ odkrivanje orožja, municije in eksplozivnih sredstev 1988-1990/ teroristična dejanja 1977-1986/ vojni zločinci 1981-1990/ korupcija in podkupnine v poslovnih krogih 1985-1990/ sovražni pojavi v penoloških zavodih 1975-1990/ priprave na vojno in izredne razmere, varovana območja, kadrovske zadeve, finančno-materialne zadeve, brošure JLA in drugo knjižnično gradivo, zakoni, pravilniki, navodila, strokovna literatura, zemljevidi 1945-1990/ komisija za nadzor SDV 1988-1990/ alternativna mladinska in študentska gibanja 1968-1989/ anonimke 1987/ gradivo o USDV in njeni dejavnosti v zaključnem obdobju njenega obstoja 1982-1990/ tuje obveščevalne službe 1948-2004/ slovenska manjšina v Italiji, Avstriji in na Madžarskem 1950-1992/ nacionalistična gibanja jsl. narodov 1976-2000/ mednarodni terorizem 1969-2001/ albanska in hrvaška ekstremna emigracija 1964-1996/ sredstva in metode dela USDV 1958-1992/ seznami oseb, o katerih je Služba državne varnosti vodila dosjeje/ Splošna navodila za obveščevalno in protiobveščevalno delo USDV ter pisarniško poslovanje 1956-1982/ tuje obveščevalne službe 1945-1990/ kontraobveščevalna zaščita nekaterih večjih dogodkov v Jugoslaviji 1988/ problematika informbirojevcev 1974-1988/ gospodarska problematika 1972-1988/ tuje oborožene sile 1978-1989/ anonimke 1977-1980/ delovanje SDV v tujini (fragmenti) 1985-1990/ zaprto območje na Kočevskem (fragmenti) 1970-1985/ nemška manjšina v Sloveniji 1950-1968/ emigracija drugih jugoslovanskih narodov v evropskih državah in SR Sloveniji 1949-1988/ letna poročila, analize ter sorodno gradivo 1968-1986/ del osebnih dosjejev in zbirnih dosjejev 1945-1991/ tuje obveščevalne službe 1941-1990/ gradivo v zvezi z Jugoslovansko ljudsko armado in obrambnim sistemom 1956-1990/ mednarodni terorizem 1965-1990/ kontraobveščevalno področje 1981-1990/ vodenje dokumentacije 1988-1990
- Centralna aktivna evidenca: delna verzija (kopija na mikrofiših) t.i. Centralne aktivne evidence (izpis na dan 11.07.1991), ki vključuje pretežno podatke o posameznikih, zanimivih za organe za notranje zadeve s področja javne varnosti (dosjeji javne varnosti, vpisi v kazensko evidenco, dosjeji državljanskih zadev, dosjeji emigrantov, fotoštevilke, preverke in del zbirnih dosjejev) / 1945-1991/; Centralna aktivna evidenca: delna verzija, pretežno s področja državne varnosti (del dosjejev državne varnosti, fotoštevilke), vpisi za 195.435 oseb (1945-1991); Centralna aktivna evidenca: delna verzija (kopija na mikrofiših) t.i. Centralne aktivne evidence (izpis na dan 14.03.1987), ki vključuje podatke o posameznikih, zanimivih za organe za notranje zadeve javne varnosti, vpisi v kazensko evidenco, dosjeji državljanskih zadev, dosjeji emigrantov) (1945-1987), tako s področja državne varnosti (dosjeji državne varnosti, fotoštevilke) kot javne varnosti (dosjeji).
Prevzemi 2014: evidence, delovodniki USDV in CSDV, kurirske knjige (1985-1991), programske smernice, programi dela, šifranti, navodila za delo (1987-1990), razno gradivo s področja poslovanja SDV - varnostni načrti, orožje, rezervisti (1988-1990), razno
gradivo o arhivskem gradivu SDV- zapisniki o komisijskih uničenjih, predlogi, uradni zaznamki, ugotovitve v zvezi z arhivi, popisi gradiva (1963-1990), pravilniki, predlogi za uvedbo obdelav, informacije, dopisi, brošure, elaborati, gradivo o zgodovini organov za notranje zadeve, obrazci, posamezni dokumenti v zvezi z delom Komisije za nadzorstvo nad zakonitostjo dela Službe državne varnosti (1960-1990)/ tiski: gradivo iz strokovne knjižnice (zborniki o varnostnih temah, priročniki, študijsko gradivo, prevodi, ocene, študije, analize, rekonstrukcije, navodila) 1946-1990/
spisovne evidence splošnega poslovanja SDV, osebnih dosjejev in registriranih tekočih zadev 1972-1993/ delovna gradiva, nastala elektronski obliki 1988-1990/ kadrovske zadeve/ analitika in informatika pri SDV 1969-1990
- gradivo ukinjenega fonda SI AS 225: knjiga stroškov - predsednik pokrajinske uprave 1945/ knjiga izdatkov MNZ 1945/ seznam otrok pogrešanih staršev v Mariboru 1945-1946/ seznami oseb odpeljanih, pogrešanih, ubitih med vojno/ personalne mape
Gasilstvo 1947-1972: smernice o požarni varnosti, tehnični opremljenosti gasilske službe, poročila o stanju požarov v obdobju 1947 do 1972 ter fotografsko in topografsko gradivo
- 1 večja škatla fragmentarno ohranjenega gradiva v zvezi s prisluškovanjem (obrazci, tehnična dokumentacija, delovno gradivo, posamični dokumenti o vojaških vajah, zvočni posnetek)
Sistem ureditve PE:Arhivsko gradivo v fondu je nastalo oziroma je bilo zbrano v okviru delovanja slovenskih povojnih organov za notranje zadeve. Razvrščeno je v več podfondov, serij ter zbirk gradiva, ki so bile oblikovane že pri ustvarjalcu gradiva. Slednji je v skladu z veljavno področno zakonodajo (tudi z zadnjim področnim zakonom, t.j. Zakonom o naravni in kulturni dediščini, Uradni list SRS št. 1-3/1981) sam opravljal valorizacijo dokumentarnega gradiva s področja notranjih zadev in do leta 1998 v okviru svojih notranjih organizacijskih enot tudi sam izvajal hrambo svojega arhivskega gradiva. V fondu je danes zbrano ohranjeno gradivo s področja državne in javne varnosti, ki je bodisi nastalo pri medvojnih in povojnih organih za notranje zadeve, bodisi je bilo pri njih zbrano v povojnem času (arhivsko gradivo nemških in italijanskih policijskih, varnostno-obveščevalnih in drugih organov, del gradiva Slovenskega domobranstva). Del gradiva predstavlja tudi gradivo ostalih uprav Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije in drugih organizacij, ki so sodile pod njeno okrilje. Gradivo je bilo ob urejanju pri ustvarjalcu razvrščano po vsebini ter opremljeno s klasifikacijskimi (v okviru t.i. zgodovinskega in materialnega arhiva) in drugimi (osebni dosjeji, registrirane tekoče zadeve) oznakami, ki gradivo povezujejo z ohranjenimi evidencami dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Gasilstvo: Gradivo je bilo ob urejanju pri ustvarjalcu razvrščano po zadevah, kronološko, delno pa le po vsebini, saj dokumentov ni bilo mogoče umestiti v obstoječe ali pretekle znake klasifikacijskega načrta.
Opombe:- Gradivo v mikrofilmski obliki: 872 kolutov (3 kopije)/ 27,3 kasete mikrofišev/;
- Centralna aktivna evidenca: Arhiv RS hrani predmetno gradivo v obliki treh različnih izpisov: Verzijo evidence v obliki mikrofilmskega izpisa (pretežno področje javne varnosti) je prejel na posodo leta 2007 od Uprave kriminalistične policije. Po izdelavi dveh kopij (vsaka ima po 588 mikrofišev) je bilo gradivo 16.01.2008 vrnjeno Upravi kriminalistične policije. Arhiv RS ni niti ob prevzemu niti ob kasnejših poizvedbah od izročitelja pridobil podatkov o historiatu, pravnih podlagah in šifrantu evidence; Centralna aktivna evidenca (področje državne varnosti): Arhiv RS hrani gradivo, prevzeto v obliki Informix računalniške baze, v formatu za dolgoročno hrambo. Arhiv RS ob prevzemu ali ob kasnejših poizvedbah od izročitelja (SOVA) ni pridobil podatkov o historiatu, pravnih podlagah in šifrantu evidence; Centralna aktivna evidenca: tretja verzija izpisa iz leta 1987. Verzijo je Arhivu RS izročil zasebnik Dušan S. Lajovic, ki je način pridobitve in kasnejše ravnanje z gradivom opisal v knjigi Med svobodo in rdečo zvezdo (glej 14. točko). Ker gre za vsebinsko popolnejši izpis, ki je na podlagi izvedene primerjave zapisov ocenjen kot avtentičen in verodostojen, se predmetno gradivo vključi v arhivski fond SI AS 1931 RSNZ SRS. Predmet prevzema je 549 mikrofišev (od 552, kolikor jih je obsegal celoten izpis).
- SOVA kot izročitelj je želela, da ARS pred uporabo dela gradiva, nastalega v elektronski obliki (delovna gradiva, 1988-1990), uporabnike obvesti, da gre za dokumente s statusom delovnih gradiv in osnutkov (ni razvidno, da bi bili uradno potrjeni oz. veljavni).
Format digitalnega zapisa:.sql, .sch, .unl, .ent, .tiff, .txt, .doc
.pdf, .doc, .zip, .xls, .unl, .xml
.pdf, .csv, .xls, .zip, .txt, .doc, .sql, .dat
Oblika zapisa:digitalna
gradivo v fizični obliki
elektronska analogna

Elementi dostopnosti in uporabe

Pogoji dostopnosti:Gradivo vsebuje tudi osebne podatke, ki so skladno z arhivsko zakonodajo nedostopni. Gradivo oz. varovani osebni podatki v njem postanejo dostopni 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan.
Del gradiva VIS in SOVA, ki je nastalo po 17. 5. 1990, vsebuje tajne podatke, ki so skladno z arhivsko zakonodajo nedostopni za uporabo do izteka 40-letnega roka od nastanka.
Zaradi digitalizacije je do nadaljnjega nedostopno gradivo, ki se hrani v škatlah od 1 do 376 (dosjeji Jugoslovanska emigracija).
Jezik:slovenski jezik
angleški jezik
francoski jezik
italijanski jezik
nemški jezik
srbohrvaški jezik
Pisava:latinica
cirilica
Pripomočki za uporabo:prevzemni seznami 1999, 2001, 2005, 2006/ kartoteka oseb v gradivu VOS in OZNA/ indeks oseb za gradivo ostanki meščanskih strank (OMS)/ seznam oseb na mikrofilmu v nemškem okupacijskem in italijanskem okupacijskem gradivu/ računalniški popis za gradivo domobranstva (DMB), Kulturbunda in JEM (kartoni emigracije) ter za mikrofilmsko gradivo, prevzeto od Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA)/
arhivski popis 2007 (gradivo je izročila SOVA)
prevzemni seznami 2007: za škatle 1529-1614 (prevzem 18. 5. 2007); za škatle 1615-1652 (prevzem 6.6.2007); za škatle 1653-1749 (prevzem 24.7.2007); za škatle 1750-1894 (prevzem 6.8.2007); za škatle 1895-2080 (17.9.2007); za škatle 2081-2224 (25.9.2007)
arhivski popisi 2008: za škatle 2341-2809; za škatle 2341-2343 (dostopen); za škatle 2344-2809 (nedostopen za uporabnike)
prevzemni seznam 2008 (za škalte 2810-2870)
prevzemni seznam 2005 (za škatle 2873-2903)/ prevzemni seznam 2005 (za škatle 2904-2909)
prevzemni seznam 2004 (za škatle 2910-3052)
prevzemni seznam 2008 ("Razvid" I. del, izpisi dokumentov v obliki .xls datotek)
prevzemni seznam 2013 (za škatle 3053-3081)/ prevzemni seznam 2013 (tiski, za škatle 3082-3155)
seznam mikrofišev verzije CAE (verzija MNZ) 1991
prevzemni seznam 2014
prevzemni seznam 2014 (posebej za 18 škatel gradiva v fizični obliki in za gradivo v digitalni obliki)
prevzemni seznam 2014 (41 mikrofilmskih žepkov)
prevzemni seznam 2015 (knjige pripornikov)
prevzemni seznam 2016 (gasilstvo)
prevzemni seznam 2018

Elementi povezav

Objave arhivskega gradiva:- Dornik Šubelj L., Nastanek in razvoj organov za notranje zadeve Republike Slovenije v obdobju 1945 do 1963, Arhivi XVI, št. 1 - 2, Ljubljana 1993, str. 78 - 81
- Mrvič I., Razvoj in delovanje arhiva za notranje zadeve Republike Slovenije, Arhivi XVII, št. 1-2, Ljubljana 1994, str. 1 - 5
- Godec R., Organi za notranje zadeve v sistemu državne uprave, Vestnik inštituta za javno upravo, let. 24, št. 1-2, Ljubljana 1988, str. 29-64.
- Dušan S. Lajovic, Med svobodo in rdečo zvezdo, Ljubljana 2003, str. 127-129, 136, 148, 163-165
 

Deskriptorji

Vnosi:  Uprava državne varnosti (1946-1966) (Pravne osebe\)
  Oddelek za zaščito naroda (1945-1946) (Pravne osebe\)
  Uprava službe državne varnosti (1966-1991) (Pravne osebe\)
  Ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije (1945-1953) (Pravne osebe\)
  Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije (1963-1991) (Pravne osebe\)
  Državni sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije (1952-1963) (Pravne osebe\)
 

Tehnične enote

Število:134
 

Uporaba

Konec nedostopnosti:31.12.2079
Potrebno dovoljenje:_
Možnost uporabe:na razpolago
Dostopnost:javno dostopno / osebni podatki -
 

URL za določeno popisno enoto

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=27578
 
Začetna stran|Košaricanobenega vnosa|Prijava|de en fr it nl sl ar hu ro
Pregledi in iskanja po podatkovni zbirki ARS