SI AS 2120 Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1987-1995 (Fond)

Tektonika arhiva-Kontekst


Elementi identifikacije

Signatura PE:SI AS 2120
Signatura PE AP:SI AS 2120
Naslov PE:Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Čas nastanka PE:1987 - 1995
Količina PE:84 škatel
Obseg (tekoči metri):9,30
Zvrsti arhivskega gradiva:Spisovno gradivo
Nivo popisa:Fond

Elementi izvora

Ime ustvarjalca AG:Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Čas obstoja ustvarjalca:1988 - 1994
Historiat ustvarjalca:Na podlagi 59. člena Statuta Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Republiška konferenca SZDL Slovenije na seji 04. 10. 1988 sprejela Sklep o ustanovitvi in imenovanju Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V skladu s sklepom je le-ta proučeval in spremljal problematiko, ki se je nanašala na uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana, izhajajočih iz Ustave SFRJ, deklaracije OZN in drugih mednarodnih pogodb s tega področja, katerih podpisnica je bila Jugoslavija. Svet se je zavzemal za uveljavitev mednarodnih pogodb v našem ustavnem in zakonodajnem sistemu: za spremembe naše pravne ureditve, posebej na najbolj občutljivih področjih kot so kazensko pravo in pravosodje, svoboda združevanja in zborovanja, varstva delavcev v delovnih razmerjih in še druga temu podobna. Svet je opozarjal javnost in vse pristojne organe na neskladja med ustavnimi načeli in zakonodajo ter neposredno prakso organov, ki jim je bilo zaupano odločati o človekovih pravicah in svoboščinah. Ukvarjal se je tudi s posameznimi primeri, glede katerih je utemeljeno dvomil o tem ali so bile upoštevane ali kršene posameznikove pravice in s tem seznanjal pristojne organe, obenem s svojimi priporočili. Poslovnik o delu Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga je Svet sprejel na svoji 5. seji, 10. 01. 1989, je med drugim določal, da svet izvoli izmed svojih članov člane sekretariata in imenuje koordinatorje delovnih skupin. Predsednik Sveta je skliceval in vodil seje Sveta, vodil delo sekretariata Sveta in predstavljal Svet. Delovne skupine, ki jih je ustanovil Svet, so imele nalogo podrobneje preučiti posamezna vprašanja ali skupine vprašanj iz okvira dejavnosti Sveta. Delo teh skupin so vodili koordinatorji delovnih skupin. O svojem delu so delovne skupine poročale Svetu. Svet se je na svojih sejah sestajal tolikokrat, kolikor je bilo to potrebno za uresničitev ciljev Sveta. Materialne in organizacijske pogoje za njegovo delo je zagotavljala Republiška konferenca SZDL Slovenije. V okviru slednje je Svet deloval do konstituiranja nove Skupščine RS, 17. 05. 1990 (Zakon o Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 14/1990, 16. člen). Po zakonu je predsednika Sveta volila in razreševala Skupščina RS, podpredsednika in člane Sveta pa je Skupščina RS volila in razreševala na predlog predsednika Sveta. Svet je lahko obravnaval vsakršno kršitev pravic posameznika, ki mu jo je storil državni organ, javna ustanova ter organizacija z javnimi pooblastili pri izvrševanju teh pooblastil. Obravnaval je tudi širša vprašanja, pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov, zlasti pa zlorabe oblasti in družbene moči. Praviloma ni obravnaval zadev, o katerih so bili v teku sodni ali drugi pravni postopki, razen če ni šlo za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti. Svet je lahko opozarjal, obveščal, predlagal in priporočal, ni pa imel neposrednih pooblastil za ukrepanje zoper kršitelje človekovih pravic. Posamezne kršitve človekovih pravic ali širša vprašanja pravne varnosti državljanov je pričel obravnavati na lastno pobudo ali na pobudo posameznikov, političnih organizacij in društev. Pobudo za pričetek postopka je lahko dal vsakdo, ne glede na to, ali je bil zaradi kršitve človekovih pravic neposredno prizadet. Svet ni bil vezan na pobudo in na njen obseg in je zato prosto presojal, ali bo pobudo vzel v obravnavo in v kakšnem obsegu jo bo obravnaval. Po opravljenem postopku je o svojih ugotovitvah obvestil pobudnika. Ugotovitev o kršitvi pravic je poslal organom z opozorilom, predlogom ali priporočilom. Svoje ugotovitve in stališča je lahko objavil v sredstvih javnega obveščanja.
Kadar je obravnaval širša vprašanja s področja varstva pravic in temeljnih svoboščin, je lahko sprejel stališča in priporočila, ki jih je posredoval Skupščini RS in drugim pristojnim organom. Stališča in priporočila je prav tako lahko objavil v sredstvih javnega obveščanja. Svet je imel sekretarja in strokovno službo, katere vodja je bil sekretar. Za sodelovanje je lahko zaprosil strokovne in znanstvene delavce s področij, ki jih je zajemalo delo Sveta. Finančne in materialne pogoje za njegovo delo je zagotavljala Republika Slovenija. Spremembe so nastopile z Zakonom o Varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/1993). Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je prevzel arhiv, nerešene zadeve in sredstva Sveta, ki je prenehal delovati z dnem začetka delovanja Varuha. To se je zgodilo 01. 01. 1995.
Historiat PE:Gradivo Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je 23. 1. 2014 Arhivu RS izročil Varuh človekovih pravic RS.

Elementi vsebine in ureditve

Vsebina PE:seje Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin 1988-1994/ seje sekretariata Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin 1988-1992/ seje Iniciativnega odbora za ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin 1988/ letna poročila o delu 1988-1994/ izjave, intervjuji: prof. dr. Ljubo Bavcon, dr. Danilo Tűrk, dr. Peter Čeferin 1988-1994/ izjave, stališča, pobude, mnenja, pozivi 1990-1993/ obravnavani primeri 1988-1991/ Kosovo 1988-1990/ splošna problematika 1987-1992/ zapori 1988-1990/ okrogle mize, seminarji, konference, pogovori 1988-1994/ kolokviji 1992-1993/ mednarodno sodelovanje 1988-1994/ človekove pravice v Jugoslaviji 1988-1995/ splošno o človekovih pravicah 1988-1991/ pobude 1988-1994/ finančno gradivo 1990-1994
Sistem ureditve PE:Gradivo je urejeno in popisano po vsebinskih sklopih: seje; letna poročila; gradivo prof. L. Bavcona; izjave, stališča, pobude; posamezni obravnavani primeri; okrogle mize, seminarji, konference, pogovori; kolokciji; konvencije; zakonodaja...
Oblika zapisa:gradivo v fizični obliki

Elementi dostopnosti in uporabe

Pogoji dostopnosti:Gradivo vsebuje tudi osebne podatke, ki so skladno z arhivsko zakonodajo nedostopni. Gradivo oz. varovani osebni podatki v njem postanejo dostopni 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan.
Jezik:slovenski jezik
angleški jezik
francoski jezik
nemški jezik
srbohrvaški jezik
drugi jeziki
Pripomočki za uporabo:prevzemni popis 2014 (Mojca Hribar, Matevž Pavčnik, Nataša Mazovec)
 

Deskriptorji

Vnosi:  Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1988-1994) (Pravne osebe\)
 

Tehnične enote

Število:84
 

Uporaba

Konec nedostopnosti:31.12.2070
Potrebno dovoljenje:_
Možnost uporabe:na razpolago
Dostopnost:javno dostopno / osebni podatki -
 

URL za določeno popisno enoto

URL:http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=472873
 
Začetna stran|Košaricanobenega vnosa|Prijava|de en fr it nl sl ar hu ro
Pregledi in iskanja po podatkovni zbirki ARS